Zgodba govori o povsem običajni najstnici Liji, ki je začela obiskovati 1. letnik gimnazije. V knjižnici spozna fanta Luka ki ji takoj postane všeč. V njuna kratka srečanja se vmeša Lijina prijateljica Ana, ki takoj osvoji Luka. Ampak, kaj ko z Luko...
"Ne morem Tian.", sem rekla tiho in odmaknila glavo stran od njega. Nemorem verjeti, da bi se kamlu spet poljubila. In čeprav težko, moram priznati, da ko sem z njim ne razmišljam o Luku.
"Oh sranje!", me je prekinil Tian "Spet sem te izkoristil. Oprosti res!" Pogledal je v tla in se odmaknil. "Sej je vredu", sem rekla tiho. "Ne ni." je ugovarjal. "Ja je!", sem rekla tiho. "Lija res nebi smel no..." "Glej Tian nehaj prosim, zdaj imam večje težave" Spet sem dobila tisti občutek, da sem na robu joka. "Okej oprosti....veš razumem te...saj veš, tudi jaz imam take težave." Debelo sem ga pogledala. "Kaj hočeš reči, da je še nisi pustil?!" sem rekla presenečeno. Odkimal je. "Greva!", sem rekla odločno in ga prijela za roko in ga potegnila za sabo. Še preden je kaj rekel sem mu pojasnila "šla bova do Eme in ti ji boš povedal da je konec...danes zjutraj sem jo videla kako je pri Sari spala z nekom...najprej pa greva na sladoled!", sen rekla in ga ošinila s pogledom. "Ampak Lija jaz njo ljubim..." Debelo sem ga pogledala. "A se ti zdi tako ramerje normalno? Lahko jo ljubiš, ampak nikoli neboš srečen z njo!...tudi jaz ljubim Luka, ampak očitno nima smisla." Ob teh besedah je Tian stopil do mene in me močno objel. "Lija ti si nekaj najboljšega v mojem življenju. Nikoli več te nebom zapustil." "Jaz tudi tebe ne", sem rekla z obrazom zakopanim v njegovo ramo.
Ups! Tento obrázek porušuje naše pokyny k obsahu. Před publikováním ho, prosím, buď odstraň, nebo nahraď jiným.
Tako sva se z njegovim avtom odpravila najprej do slaščičarne. On je naročil gozdne sadeže jaz pa piškotek. Naprej pa sva se odpravila peš. Na poti sva se pogovarjala o vseh stvareh, ki sva jih doživela skupaj v osnovni šoli.
"A se spovniš tistega tvojega zoprnega soseda?", je rekel in se zasmejal. "Seveda se ga! In takrat ko se je peljal mimo z odprto šipo pa sva ga ponesreči poškropil s šlavfom!" Ob tem sva se oba nasmejala do solz. "Ponesreči ja", je rekel Tian in še bolj sva se smejala.
Ups! Tento obrázek porušuje naše pokyny k obsahu. Před publikováním ho, prosím, buď odstraň, nebo nahraď jiným.
Nenadoma je iz Tianovega obraza izginil nasmeh. Prispela sva pred Emino hišo. "Srečno.", sem rekla in ga prijela za roko. Podal mi je njegov sladoled in se počasi odpravil noter.
Vsedla sem se na klop pred stanovanjem. Ker se je njegov sladoled začel topiti sem ga na hitro polizala, da mi nebi stekel po roki. "Ejjj ti!", sem zaslišala Tiana. Obrnila sem se proti vratom in ga zagledala tam kako se mi smeji. Mislim, da sem takat močno zardela. "Topil se je....kako je šlo??", sem ga vprašala, sa bi zamenjala temo in mu v roke podala sladoled. "Če te nebi ujel pri tem dejanju bi prišel ven ves poklapan, ampak si me takoj spravila v dobro voljo." "A si jo pustil??", sem ga nestrpno vprašala. Počasi je prikimal. "In kaj je rekla??" Tian se je zasmejal. "Ti se nisi čisto nič spremenila, radovednica!", je rekel in mi prst pritisnil na nos. "In nevem kakšna je bila njena reakcija ker sem potem odšel." Nasmehnila sem se mu in ga objela. "Veš prav si imela. Res se bolje počutim. Mislim, da bi tudi ti morala nekaj narediti..."
------------------------- LUKA
Odšel sem domov. Mislim, da moje življenje nima več smisla. Ona je bila smisel mojega življena. Ali naj jo pokličem? Nekaj časa sem razmišljal in prišel do ugotovitve - morda bo tako najboljše za oba. To kar sem toliko časa razmišljal se je zdaj uresničilo samo od sebe. Jaz jo hočem samo zaščititi. In če bo z mano, mi to nebo uspelo.
******************* Hejla! Upam, da razumete ta zadnji Lukov del, če ga ne, pa bo razloženo v naslednjih poglavjih alpa piste v komentar 😉.... če vam v zgodbi kaj ni vsec tudi napiste prosim❤
