Zaupanje❤

25. Nova ljubezen in znan glas

Zjutraj me je zbudil ropot iz spodnjega nadstropja. Ugotovila sem, da Tiana ni več v postelji, zato sem se odpravila po stopnicah in ga videla, kako pripravlja zajtrk.
"Dobro jutro!", me je veselo pozdravil. "Jutro...zakaj pa si tako vesel?", sem ga vprašala in se vsedla za mizo.
"Nevem, morda zaradi včeraj.", je rekel in mi pomežiknil. Zasmejala sem se in vzela v roke telefon.
"Vem, kaj te bo še bolj razveselilo." Brez da bi se menila za Tianova vprašanja sem poklicala mojo bivšo prijateljico.
"Živjo Lija.", me je malce negotovo pozdravila.
"Hej Sara. Včeraj sam veliko razmišljala o tem kar si mi povedala. Pogrešam te."
"Hmm...to pomeni, da mi oprostiš?"
"Ja...ampak samo pod enim pogojem." Ob tem sem se rahlo nasmehnila Tianu, ki mu ni bilo čisto nič jasno.
"Pod katerim?", me je zmedeno vprašala Sara.
"Še v tem trenutku se moraš vsesti v avto in priti do mene!"
"Okej Lija, se vidiva. Rada te mam!" S tem je Sara prekinila klic, jaz pa sem se veselo obrnila k Tianu.
"Si zmešana?! Sploh še nisem pripravljen. Moji lasje so obupni, moral bi k frizerju. Niti nevem kaj bi oblekel. Lija ali ve-" Potisnila sem mu roko pred usta in se zasmejala. "Tian umiri se. Krasen si." Pri tem se ga na hitro poljubila na lice in z zajtrkom vred odšla gledat televizijo. Nisem imela namena pomagati Tianu, naj se znajde sam.

Čez pol ure ja prišla Sara in dobesedno sva si skočile v objem. Ja, res sem jo pogrešala.

"Torej, zakaj sem morala priti tako hitro?", je radovedno vprašala Sara. Rahlo sem se nasmehnila "nekoga ti moram predstaviti." Takoj zatem, ko sem to izrekla je prišel v dnevno sobo Tian z zapeljivim nasmehom na obrazu. Malo je manjkalo, da nebi planila v smeh ob pogledu nanj.

"Hej Sara.", je rekel in jo poljubil na lice. Wouu nisem vedela, da zna Tian tako dobro osvajati!
"Lija moram reči, dobro zamenjavo si si najdla.", ko je Sara to rekla mi je nasmeh izginil iz obraza. Pogledala sem Tiana in izgledal je podobno kot jaz.
"Pravzaprav...jaz in Tian..." "z Lijo sva samo prijatelja!", me je prekinil Tian.
"Aha..", je rekla Sara in se nasmehnila. Nekaj časa smo bili tiho, zato sem z roko rahlo dregnila Tiana, da bi končno nekaj rekel. "Torej...Sara..bi šla morda na pijačo?" Sara je zmedeno pogledala njega nato pa še mene. Hitro sem ji pokimala. "Okej." Tako sta me oba objela in odšla iz hiše.
Res sem upala, da jima bo enkrat uspelo.
--------------------------
Odkar sva se s Saro pobotali je minil točno en teden. Tian in Sara sta se močno zbližala in jaz sem jima pri tem veliko pomagala.

Ravno zdaj se s Tianom sprehajava po mestu saj bi Tian rad našel primerno darilo za Saro, saj jo bo danes verjetno vprašal če bi bila njegova punca. Verjetno vas zanima, če sem ljubosumna na Saro. Pravzaprav sem presenetila še sama sebe, saj do Tiana ne čutim nič več kot le prijateljstvo. Mislim, da rabim nekaj časa, da prebolim Luka in spet začnem novo življenje. Posvetila sem bom študiju, da bom končno imela poklic.

Sari za tisto noč s Tianom nisem povedala. Mislim, da ji s Tianom niti ne nameravava povedati, saj je to najina mala skrivnost.

"Lija, še sem grem pogledat.", mi je rekel Tian.
"Okej, jaz bom ostala zunaj, saj vidim, da je notri gužva. Tian je prikimal in odšel skozi vrata.

Pogledala sem okoli sebe, če se okoli mene dogaja kaj zanimevega, da bi pregnala dolgčas. Nenadoma sem na tleh, nekaj metrov stra od mene zagledala denarnico ter se odpravila do nje, da bi morda našla lastnika. Nenadoma se je nekdo močno zaletel vame.
"Pazi kje hodiš!", je rekel jezno.
"Ti tudi!", sem rekla jezno nazaj, nato pa otrpnila. Ta glas...

----------------
Novo poglavje končno tu! Upam, da vam je všeč.

Pište mnenja prosimm💕