Zaupanje❤

4. Samo igra?

Zjutraj sem vstala že eno uro prej kot ponavadi. Skrbno sem se naličila, česar ponavadi ne počnem. In obleko sem si zbirala vsaj pol ure. Na koncu sem še vedno morala teči na postajo. Ane na srečo ni bilo. Vožnja je bila dolga, preostalo pot do šole pa sem tekla. Ustavila sem se šele pred knjižnico. Slišala sem ženski glas. Bila je Ana. Uho sem prislonila k vratom, a še vedno nisem ničesar razumela. Tiho sem vstopila. Potiho sem se splazila do polic da me Ana in Luka nista videla. Slišala sem Ano "Oprosti srček, nisem mogla čakati. Preveč sem te pogrešala." Zaslišala sem, da je Luka zavzdihnil " Ana zmenjena sva bila popoldne. In samo prijatelja sva, da ne pozabiš!" Bila sem vesela, da je Luka tako odreagiral. Ana pa se je samo smejala. "To ti misliš. Jaz pa mislim malo drugače" je smeje rakla Ana. Nastala je tišina. Pokukala sem iz za vogala in zagledala nekaj kar me je zlomilo. Ana ga je poljubila. Res, da Luka ne poznam dolgo, ampak čutim, da ga ljubim. Luka je malo okleval, potem pa ji vrnil poljub. Čutila sem solze. Potiho sem stekla in knjižnice in šla v stranišče. Nisem mogla pozabiti poljuba. Solze so se mi vlile. Tako sem bil tam še vsaj 5 minut, ko sem slišala korake. Anine korake. Samo ona tako drsi po tleh. Zaprla sem se v kabino in dvigbila noge od tal. Zadnja stvar, ki sem si jo sedaj želela je, da bi mi Ana začela razagati o Luku. Ugotovila sem, da Ana preverja če je sama. Nehala sem dihati, da me slučajno nebi slišala. Na srečo ni imela pojma, da sem tam. Zaslišala sem njen zloben glas " Končno! Prišel je moj čas!" Bila sem zbegana. Prepričana sem, da je bila sama. Torej govori sama s sabo? Tega o Ane nebi pričakovala. Nadaljevala je "Zdaj bo prasec končno videl kam sodi!" Odšla je iz stranišča. O čem je govorila?? Zakaj je o Luku govorila kot da ga pozna že celo življenje? Vedela sem, da moram Luka opozoriti. Pa mi ni uspelo med nobenim odmorom. Cel dan sem morala poslušati Ano. Rekla mi je, da jo je Luka strastno poljubil in, da tega sploh ni pričakovala. Cel dan sem se grizla za jezik, da ji nebi povedala da vse vem, tudi to da je pravzaprav ona poljubila njega. O tistih grožnjah, ki jih je izrekla v stranišču pa ni rekal niti besedice. Iz njenega praznega govoričenja sem izvlekla le to, da se danes ob 15.00 dobita pred barom za šolo. Moram izkoristiti to priložnost, da povem Luku kakšna je Ana.
Ob 14.30 sem že čakala pred barom. Strah me je bilo, da bo Ana prišla prej kot on. Ampak ni. čez 15 minut sem že zagledala tisto visoko postavo po kateri sem tako hrepenela. Po njem.