Zaupanje❤

29. Spet skupaj❤

****res se opravicujem ker nisem en mesec nic pisala, ker nisem imela telefona. Zdej bom zacela spet bolj pogosto objavlat😙***
-----------

LUKA

Sedel sem na kavču in še vedno razmišljal o tem kaj se je zgodilo danes ponoči. Nenadoma je nekdo pozvonil. Šel sem odpret in debelo gledal v postavo pred vrati.
"Sara?...Kaj pa ti tu?", sem jo zmedeno vprašal in jo povabil v hišo.

"Luka nujno morava govoriti. Liji sem povedala kaj se je zgodilo na mojem rojstnem dnevu. Vem da bi ji morala povedati že veliko prej, ampak si nisem upala. Zdaj nima več razloga, da bi bila jezna nate."
Nekaj časa sem samo strmel vanjo potem pa ji odgovoril:
"Ko bi bilo res tako preprosto. Danes sem spet naredil ogromno napako."
"Kaj pa si naredil?", me je zmedeno vprašala.
"Glej, včeraj zvečer sem se napil in nato je do mene prišla neka punca...in lahko si predstavljaš kaj se je zgodilo...no in zjutraj sem izvedel, da je bila ta punca Ana."
"KAJ?!", je zavpila Sara in me obupano gledala.
"Misliš, da je Ana to povedala Liji? Ker če je potem si res vse uničil."

"Ana je zmožna vsega. Po drugi strani pa...mislim, da je Lija bolj varna brez mene."
Sara je nekaj časa razmišljala potem pa rekla
"Luka napako delaš. Vem da je Lija v nevarnosti ko je s tabo, ampak nesmeš pusti, da Ana odloča o tvojem življenju. Nič še ni izgubljeno. Lija te še vedno ljubi. Enkrat v življenju se ne obrenjuj s to trapasto Ano in bodi srečen z Lijo!"

"Sara nevem..."

"Pojdi Luka!", je rekla odločno in pogledala proti vratom.

Vedel sem da ima prav. Ana ne sme vplivati na mojo srečo. Z Lijo nama je še vedno uspelo in tudi zdaj nama bo. Stekel sem iz hiše in se z avtom odpravil k Liji.

Vrata mi je odprla njena mami in mi rekla, da je Lija v sobi. Takoj sem stekel tja in potrkal.

"Ja?", sem zaslišal njem glas. Počasi sem vstopil in jo zagledal na sedeti na postelji.

"Luka kaj delaš tu? Ti nisem rekla, da te nočem več videti."

Zvenela je res jezno, ampak sem se odločil ignorirati to dejstvo.

"Lija res mi je žal za vse. Vem kakšno napako sem naredil včeraj in kako sem te prizadel, ampak te še vedno ljubim. Vedno sem te."
Medtem sem se usedel poleg nje na posteljo in jo prijel za roko.
"Luka spet si me prevaral. Vem, da nisva skupaj ampak če me tako ljubiš, zakaj si potem spal z Ano?"

Roko je odmaknila in pogled usmerila stran od mene.

"Pijan sem bil..."

"Luka vedno si pijan! Ko si spal s Saro si bil, in zdaj spet! In če bi ti oprostila? A ko boš pil boš spet spal z drugo? In potem pričakoval, da ti bom oprostila ker spet nisi mogel trezno misliti? Dovolj mam tega."

Strmel sem v punco pred mano in se spraševal zakaj sem spet vse uničil. Iskal sem prave besede ampak jih nisem našel.

"Lija tako zelo mi je žal. Oprosti mi prosim. Daj mi še eno priložnost. Nikoli več te ne bom prizadel. Obljubim."
Roko sem položil na njeno lice in ji rahlo obrnil glavo proti meni. Dvignila ke svojo roko in mi obrisala solze, ki so medtem tekle po mojem licu. Roke sem ovil okoli njenega hrbta in jo stisnil k sebi.
"Pogrešal sem te mala", sem rekel in jo poljubil na glavo.
"Jaz tudi tebe", mi je odgovorila in me pogledala v oči. "Nemorem verjeti, da takemu idijotu dajem novo priložnost.", je rekla in zavila z očmi. Rahlo sem se zasmejal in ji izzivalno odgovoril: "Vem, da se mi ne moreš upreti.", zdaj se je smejala tudi ona in mi v glavo vrgla medvedka, ki sem ji ga slučajno podaril, ko sva imela eno leto.

"Ne morem verjeti, da ga imaš še vedno v postelji." Sem rekel in v roko prijel medvedka. "Torej Lija sva spet skupaj?", sem jo vprašal in jo pogledal v oči. Skomignila je z rameni in se navihano zasmejala.
"Ti bom jaz pokazal.", sem rekel in jo potegnil k sebi ter jo nežno poljubil.