Zaupanje❤

40. Še en šok

Odprla sem oči in še nekajkrat pomežikala, da sem se privadila svetlobe. Hitro sem ugotovila, da sem v bolnici. Okoli mene so bili mami, Tian, Sara in Lukova mami, Mirjam. Vsi so bili resni, Mirjam pa je celo jokala.
"Kaj se dogaja?", sem vprašala in se počasi začela spominjati vseh dogotkov iz preteklih dni.
"Vse je v redu ljubica v bolnici si.", je rekla mami in me prijela za roko.
"Mark...ali je...", sem rekla tiho in si z vsem srcem želela, da je bilo vse skupaj samo nočna mora.
Mami je pokimala in Mirjam je v solzah dejala "Mrtev je." Tudi meni je šlo na jok in čeprav je bil v preteklosti grozen človek se je zadnje čase res trudil, da bi se popravil in tudi z Lukovo mamo sta postala prijatelja. Luka... Še vedno ne razumem kaj se je pravzaprav zgodilo. Ali pa me je samo strah tega, da bi razumela. Definitivno sem rabila pogovr z nekom.

"Kaj pa Luka?", sem končno vprašala s tresočim glasom. Vsi štirje so se živčno spogledali med sabo, Tian pa je rekel: "Naju lahko z Lijo pustite sama? Mislim da je boljše če ji povem sam." Vse so se strinjale in v trenutku so zapustile sobo. Obrnila sem se nazaj k Tianu. Usedel se je poleg mene na posteljo, me prijel za roko ter brez uvinkarjenje rekel "Nihče neve kam je šel Luka. Sumijo, da je on poklical policijo."
"Ne razumem.", sem žalostno odgovorila. "Kaj pa tisti Anin načrt?" Tian je pokimal, kot da bi popolnoma razumel o čem govorim.

"Torej Ano so vklenili in zdaj je v priporu. Po vsej verjetnosti bo obsojena umora. Ampak je edina stvar, ki jo povedala policiji to, da je bil plan Lukov in da je on kriv za vse. In še dokazov nimajo proti njej, razen tega da je bila na kraju zločina. Tudi sledi je dobro zbrisala, saj niso našli ničesar. Nočem te strašiti ampak takoj ko bo policija izvedela da si se zbudila te bojo prišli zaslišati." Pozorno sem poslušala njegove besede. Bila sem zmedena. Vse se je zgodilo tako na hitro. Predvsem pa zlomljena. Rada bi razumela Lukova dejanja, ampak jih je morem.

"Kje pa je Luka?", sem trapasto vprašala čeprav sem vedela da ne ve.
"Saj se že povedal da je izginil. Vzel je samo nekaj osebnih stvari, ampak doma je pustil oblačila in podobno. Ampak ne skrbi policija ga vneto išče."
"Ampak Tian zakaj?? Zakaj je to naredil?", sem rekla s solzami v očeh. "Hotel me je ubiti.", sem komaj dahnila.
Tian me je stisnil k sebi.
"Ne vem Lija. Ampak prepričan sem, da je imel kakšen razlog."

S Tianom sva še nekaj časa ostala objeta nato pa me je silil jesti kosilo in mi madtem povedal, da sem bila odsotna 2 dni in da bo z mano vse v redu, ter da sem verjetno omedlela zaradi šoka.

Čez kakšno uro je v sobo prišla mami in videti je bila kot da bi videla duha.
"Mami si vredu?", sem prestrašeno vprašala. Mami mi ni odgovorila, ampak se je obrnila k Tianu.
"Naju lahko prosim pustiš same?" Tian je pokimal in povedal da bo tu če ga bom rabila nato pa odšel ven.
Mami se je vsedla poleg mene in me še vedno bi pogledala v oči.
"Mami kaj se dogaja?"
"Zdravniki so še enkrat pregledali vse izvide in odkrili so nekaj zelo pomembnega.", je začela mami.
"Kaj pa?", sem vprašala tiho čeprav sem umirala od radovednosti.
"Lija preden ti to povem ti moram povedati, da ti bom neglede ma vse stala ob strani in da lahko vedno računaš name."
"Mami povej mi že kaj se dogaja!", sem rekla nervozno.

"Noseča si."

Sama sebe sem vprašala če sem prav slišala, čeprav sem vedela da sem. Želela sem si razmišljati o majhnem bitjecu v meni, ampak je bilo vse o čemer sem lahko razmišljala to, če bo ta otrok kdaj lahko spoznal svojega očeta.

------------------------

Hvala vam za 5k ogledov!!❤❤

Lahko vam tud povem, da bo zgodba imela okoli 50 poglavij, razen če nebom še kaj dodala. Kar se mi zdi za mojo prvo knjigo dovolj.

Še nekej...
Začela sem že pisat novo zgodbo ampak trenutko se ni javna. Zacela bom objavlat takuj ko koncam s to.

Se enkrat hvala za vse komentarje, vote, oglede...vse!❤❤