50. Dokazovanje

280 23 15
                                    

Stekla sem ven v Tianov avto in se poiskušala nasmehniti.
"Vse vredu?"
"Ja, pelji." Tian je samo prikimal in odpeljal. Dlje kot sva se peljala, bolj sem si želela stran. Nekam kjer bi bila sama in bi lahko v miru razmislila o vsem. In kot to že ni bilo dovolj, se je na radiu še predvajala pesem Thousand years, ki sva jo z Lukom včasih ves čas pela in me je vedno, ko sem jo slišala spomnila nanj.

Heart beats fast
Colors and promises
How to be brave
How can i love when I'm afraid to fall, but watching you stand alone,
all of my doubt, suddenly goes away somehow

One step closer

I have died everyday waiting for you,
darling, don't be afraid, I have loved you for a thousand years,
I'll love you for a thousand more...

Nisem več zdržala.
"Lahko vstaviš. Rada bi šla peš domov." Tian me je debelo pogledal.
"Kaj? Pa saj je že tema." Zavzdihnila sem.
"Pa kaj potem. Ne počutim se dobro, samo rada bi se malo sprehodila.", sem razložila z mirnim tonom čeprav je v meni vrelo.
"Okej...bom šel s tabo..."
"A ne razumeš, da bi bila rada sama!", sem povzdignila ton glasu in bila na robu z živci. "Lija jaz..."
"Delam lahko kar hočem. Saj nisem tvoja last!", sem zdaj že skoraj kričala. Tian je ustavil avto.
"Take te ne morem pustiti same." Zavzdihnila sem in se poiskušala pomiriti. Odprla sem vrata avta. In se probala čim bolj prepričljivo nasmehniti.

"Čez pol ure bom že doma, ne skrbi. In potem ti vse razložim." Po dveh minutah je Tian KONČNO odpeljal stran. Sploh nisem vedela kdaj sem začela jokati, anpak kar naenkrat sem bila cela objokana. In to samo zaradi enega prekletega srečana s svojim bivšim. Zakaj se mi to dagaja? In zakaj mi Luka to počne? Ravno on, ki mi je pred meseci zlomil srce, ko me je zapustil. Počutila sem se kot, da se je moj svet zrušil in, da je vse kar se je spremenilo v zanjih mesecih zaman. Edina stvar ki me drži pri močeh je bitjece pod mojem srcem. Če sem bila še pred tednom dni prepričana, da bo Tian njegov oče, zdaj nisem več. Kot, da bi del mene umrl, ko me je Luka zapustil in zdaj, ko sem ga spet videla se je ponovno rodil v meni. Naslonila sem se na zid in se vsedla na mrzla tla, ter gledala v zvezde na nebu. Ali tudi Luka zdaj gleda vanje? Začutila sem roko na moji rami. Pogledala sem gor in sploh me ni več presenetilo, da sem že spet zagledala Luka. Hitro sem si obrisala solze in ga spet pogledala.
"Ali me ti zasleduješ?" Luka je pokleknil in se usedel poleg mene.
"Ne zasledujem te. Očitno je kriva usoda."
"Ja itak Luka pač slučajno sva se srečala že trikrat v enem dnevu."
"Okej no, mogoče ti malo sledim" Odgovor je iz mene zvabil rahel nasmeh. Tudi Luka se je tiha zasmejal.
"Kaj počneš tu sama?"
"Razmišljam", sem na kratko odgovorila.
"O čem pa?" Zavila sem z očmi. Nisem mu imela namena razlagati o tem.
"Okej razumem. Nočeš govoriti z mano."
"Luka, nisem jaz tista, ki sem te zapustila. Si sploh pomislil na to kako si me prizadel?" Bila sem rahlo jezna.
"Tako zelo mi je žal. Res sem mislil, da se med vama s Tianom nekaj plete. In zaradi šoka sem se tako hitro odločil. Ampak zdaj sem ugotovil, da sem se motil." Zmedeno sem ga pogledala.
"Motil o čem?"
"O vama s Tianom. Danes sem dojel, da nisi resnično srečna z njim. Lahko rečeš kar koli hočeš, ampak nemoreš me prepričati v to, da si srečna z njim." Zdaj sem bila že res jezna. Kdo misli, da je on, da mi bo govoril s kom sem srečna in s kom ne. To sploh ni njegova stvar.
"Motiš se Luka. Niti predstavljati si nemoreš kako srečna sem z njim. Bolj kot sem bila kadarkoli s tabo." Ponosno sem ga pogledala. Čeprav nisem bila popolnoma prepričana, če je to kar sem rekla res, ampak mi je bilo vseeno. Vse kar sem želela je to, da bi videla Lukov poražen obraz. Ampak nisem ga videla. Hotela sem vstati ampak me je zgrabil za roko in potegnil k sebi, tako, da sva bila nevarno blizu.
"Lahko ti dokažem, da imam prav.", je izzivalno zašepetal.
"Aja? Kako pa?", sem ga vprašala in poiskušala ignorirati dejstvo, da sta bila najina obraza samo nelaj centimetrov narazen.
"Tako.", je rekel nato pa me poljubil. Najprej se nisem premaknila in zavračala njegove poljube. Ampam ko je svoje močne roke ovil okolj mene in poiskušal poglobiti poljub sem se mu popolnoma prepustila.

 Ampam ko je svoje močne roke ovil okolj mene in poiskušal poglobiti poljub sem se mu popolnoma prepustila

Ops! Esta imagem não segue nossas diretrizes de conteúdo. Para continuar a publicação, tente removê-la ou carregar outra.

-----------------
50 poglavijjj!!!😱😱
Še kar nemorem verjet, da se že blizamo koncu te zgodbe!😱❤

Zaupanje❤Onde histórias criam vida. Descubra agora