Zaupanje❤

23. Opravičilo in igra

Ležala sem na sedežni in se dolgočasila. Ne morem verjeti, da je od tega ko sem pustila Luka minil že en teden. Dneve sem večinoma preživljala s Tianom, nemorem verjeti kako mi je pomagal. Ko sem bila z njim sem pozabila na Luka, ampak sem samo uživala.

In ravno zdaj sem ga čakala, da pride k meni na inštrukcije za matematiko, ker mu ni uspelo zdelati mature. Čeprav sem se šele pred pol ure vrnila z dela se že dolgočasim in komaj čakam, da pride.

Zazvonilo je pri vratih. Pogledala sem na uro in ugotovila, da bi moral priti šele čez petnajst minut. Skomignila sem z rameni in šla odpret.
Ampak pred vrati ni bil Tian, pač pa Sara. "Lija rada bi se pogovorila," je rekla Sara.
"S tabo se nimam več kaj za pogovarjat", sem ji hladnokrvno odgovorila. Kako si drzne po vsem tem priti sem. Res da sem pogrešala vse najine ženske večere ampak Tian mi je bil zadosti.
"Lija res mi je žal no, ti lahko razložim?", me je Sara proseče vprašala. Zavila sem z očmi in jo povabila noter. Ponudila sem ji pijačo, a ni hotela. Vsedli sva se za mizo in je začela.
"Res mi je žal. Vem da ti nebi smela tega storiti. Glej bila sem res žalostna, in obupana, ko sem  gledala vse tiste zaljublene pare in tudi jaz sem si nekoga želela. In bila sem že tako pijana, da se sploh nisem zavedala, da je to Luka."
Za kratek čas je obmolknila potem pa rekla "Tako zelo mi je žal. Lija res te imam rada in nikoli te nočem izgubiti."
Nastala je tišina. Nisem vedela kaj naj naredim. Po eni strani bi jo rada objela in ji rekla, da ji vse odpustim, po drugi strani pa ji še vedno nisem povsem verjela.
"Sara res nevem ali naj ti verjamem", sem rekla in jo pogledala v oči. Še vedno je bila tiho. Nenadoma je v kuhinjo vztopil Tian, katerega sem bila res vesela saj je prekinil neprijetnen trenutek.
"Živjo Lija" Potem je pogledal Saro. Nekaj časa je gledal vanjo, potem pa rekel "Si ti Sara?" Sara je pokimala potem pa zmedeno pogledala mene in nazaj Tiana. "Jaz sem Tian. Lijin prijatelj", je rekel in ji podal roko. Sara se je nasmehnila in nato tudi sama iztegnila roko, potem pa vstala. "Jaz zdaj raje grem. Lija razmisli, prosim", je rekla in odšla.

Tian me je navdušeno pogledal. "Kaj ne poveš, kako lepa je Sara", je rekel navdušeno in me povlekel do kavča. Zasmejala sem se "To še vedno ne spremeni dejstva, da je Luka spravila v posteljo" Nato sem se vrgla poleg njega na kavč.

"In prav tako ne spremeni dejstva, da se morava učiti" Tian je zavzdihnil "jaz bi bil raje še malo tu..." Hinavsko se je nasmehnil, kar me je spet spravilo v smeh. "Daj no Lija, odpusti te lepotici Sari."
"Zakaj si tako močno želiš to?", sem rekla še vedno napol v smehu. "No...ker bi se potem lahko večkrat videla", je rekel in spet sem se zasmejala. "Kreten" je bilo vse kar sem lahko rekla, saj me je potem začel žgačkati. Začela sem se smejati na ves glas in mu poiskušala pobegniti. Stekla sem po stopnicah v mojo sobo, ampak me je kmalu ujel in pristala sva na postelji. Še vedno ni nehal in za trenutek sem res mislila, da bom dobesedno počla od smeha. Zvijala sem se in se mu na vse moči poiskušala izviti iz prijema ampak mi ni uspelo. Nenadoma se je ustavil. Gledal me je v oči in bil je tako blizu mojega obraza, da sem mu za trenutek pogledala v ustnjice. Sklonil se je, da bi me poljubil, a se je takoj umaknil. Na obrazu mu je igral nasmeh. 'Sranje, dobil me je' sem pomislila se dvignila in ga strastno poljubila...