Zaupanje❤

24. Sprostitev

Vračal mi je vse poljube. Vse je bilo tako drugače. Ni bilo tako
'romantično', kot je bilo z Lukom. Ni bilo nežno, kot je to delal Luka. Ampak mi je bilo všeč!  Ležal je nad mano in me poljubljal po ustnjicah, vratu in licih. Za trenutek je odnehal in me pogledal v oči. Nisem si mogla pomagati. Začela sem se smejati. Čez nekaj sekund se je smejal tudi on.

"Tian zakaj to počneva?", sem ga vprašala in ga spravila dol z mene.
"Kaj?", me je vprašal, še vedno z nasmehom na obrazu.
"Vse to...mislim saj se sploh ne ljubiva. Odkar si ti spet tukaj mi je vseeno za vse. Sploh nevem kaj se dogaja z mano...Tian začela sem te poljubljati brez, da bi sploh kaj čutila do tebe!" Že naslednji trenutek mi je bilo žal za to, kar sem izrekla. Ugriznila sem se v ustnjico in pogledala Tiana.
"Lija vredu je. Tudi jaz te.. no..ne ljubim." Nevem zakaj, ampak bila sem vesela, ker je to rekel. Saj ne da Tian ni bil lep, seveda je, ampak preprosto ne čutim tega kar sem do Luka.
"Lija zakaj nebi preprosto uživala? Zakaj se nebi sprostila? Glej če si kdo to zasluži si to ti! In prav je, da ti je malo vseeno. Kmalu bo spet šola. Uživaj dokler lahko!" Imel je prav. Po vseh teh letih skrbi zaradi Luka, Ane, šole... si res zaslužim malo zabave.

Tian se je dvignil in me poljubil. Bilo je tako kot prej. Prepustila sem se mu. Še preden sem se zavedala sva bila napol gola, ampak me ni motilo. Čeprav med nama ni take ljubezni kot bi morala biti mi je bilo vseeno. Vem da me Tian nebi nikoli prizadel, torej zakaj pa ne?
-----------------------
Opazovala sem ga kako spi. Nisem si mogla pomagati, da nebi pomislila, kako srčkan je moj najboljši prijatelj. Zaspal je malo prej, po dolgem 'crklanju'. Jaz pa nisem mogla. Vse je bilo tako drugače. Mislim, da se nebi smela preveč obremenjevati. Tiho sem ostala iz postelje, da ga nebi zbudila. Okoli svojega telesa sem ogrnila kopalni plašč in se odpravila po stopnicah po kozarec vode in na poti nazaj srečala mami. Od presenečenja sem kar poskočila. Kako sem lahko tako trapasta?! Kaj če naju je videla? O bog!
"Je vse v redu?", me je vprašala mami z nasmehom na obrazu. Hitro sem prikimala in ji iz obraza poiskušala razbrati, če ve.
"Je Tian tu?", me je vprašala in zdelo se mi je, da se ji niti sanja ne kaj sva počela.
"Ja. Učila sva se. In prespal bo pri meni", sem rekla in nadaljevala pot po stopnicah. "Lija. Si res vredu? Zadnje čase si nekoliko..no.. drugačna." Nasmehnila sem se. "Mami vredu sem. Res." Odšla sem nazaj do Tiana.

Odkar sva se z Lukom razšla živim spet pri mami. Tudi ona me je tolažila in podpirala. V nekaterih rečeh me je razumela še boljše kot Tian. Saj je vendar moja mama.

Tiana ni bilo v postelji in zaslišala sem vodo, iz kopalnice verjetno. Odšla sem do vrat in ugotovila, da so odklenjena. Rahlo sem se nasmehnila in vstopila. Tian me je veselo sprejel k sebi pod tuš. Nevem zakaj sva to počela. Spet ni bilo tako zelo romantično, samo umirala sva od smeha, kot znajo samo najboljši prijatelji.

Kasneje sva spet ležala v postelji.
"Lija a tisto s Saro še velja? Mi boš pomagala?" Zasmejala sem se. "Bom, ampak bova morala končati s tem! Ne mislim biti taka kot Sara in spati s fantom svoje prijateljice."
"Torej ji boš odpustila?", me je vprašal z nasmehom.
"Pogrešam jo", sem rekla in vedela, da mislim resno. Res jo pogrešam.
"Ti jaz nisem dovolj?", me je vprašal Tian in me začel drezati s prsti. Začela sem se smejati in odkimavati. Začel me je zgečkati še bolj kot prej. "Si upaš ponoviti?" "Ne Tian, izpusti me prosim!", sem rekla in se spet začela smejati. Tian me je izpustil in poljubil. Tako sva tudi zaspala.

---------------------------
Končno spet mal bolj romantičen updejt❤ Upam, da ste užival😏

Pa PROSIM pište mnenja, ker res nevem če je dober, sej sem rabila kar precej časa za ta poglavje ker mi nobena ideja ni bla všeč.

Vote&coment

Najrajs vas mam!❤