Čez pol ure je bila hiša polna ljudi, med katerimi jih skoraj polovico Sara ni poznala. Plesali smo na ogomnem hodniku iz katerega si lahko prišel v kuhinjo, wc in dnevno sobo. Ob strani pa so bile stopnice v zgornje nadstropje in pa v klet. Hodnik je bil kot nalašč za zabave!

Pa nekaj urah sem Luku rekla, da moram na wc zato sem odšla v kopalnico. Ko sem se vrnila mi je kar naenkrat postalo slabo, kot prek ko sem padla po stopnicah. Zato sem šla na svež zrak. Zunaj je bilo samo nekaj kadilcev in fant, ki ni izgledal ravno najbolše. Ravno sem ga želela vprašati, če je vse OK, ko se je obrnil proti meni, da sem videla njegov celoten obraz. Tian? "Tian!!", sem zakričala in stekla blizje njega. "Lija!", mi je navdušeno odgovoril. Nekaj časa sva se gledala potem pa se objela. Tian je bil moj najboljši prijatelj v osnovni šoli. Dokler nisem do njega čutila nekaj več. To sem povedala samo mojim prijateljicam, ampak očino je ena to povedala naprej in Tian je kmalu izvedel. Takrat je Tian prekinil najino prijateljstvo, čeprav jaz tega nisem želela. Ko pa sva v srednjo šolo sva popolnoma izgubila stike.
"Kaj pa ti tukaj?", sem ga vprašala in ga izpustila iz objema. "Emmm... no... s Emo sva skupaj", je rekel in izgledalo je kot, da ni preveč zadovoljen. Ema je moja sošolka in Sarina prijateljica. "Kaj pa ti?", me je vprašal. "Sarina najboljša prijateljica sem." "A greva na sprehod?", me je vprašal in pogledal v tla. "Greva!", sem mu veselo odgovorila. Tako sva se odpravila stran od hiše in kmalu je tudi glasba utihnila. Pogovarjala sva se o vseh stvareh, ki sva jih ta leta doživela. Seveda sem mu povedala, da imam fanta, o Ani pa mu raje nisem govorila. Vedno, ko sem ga vprašala kaj o Emi, se je zresnil, kot da je nekaj narobe. Ampak ga raje nisem preveč spraševala o tem, saj se mi je zdelo kaj je narobe. Ema je namreč zelo priljublena in fante samo izkorišča.
Čez nekaj časa sva bila že res globoko v gozdu. "A se počasi obrneva?" Tian se je obrnil k meni kot, da je preslišal moje prejšne oprašanje. "Oprosti ker sem uničil najino prijateljstvo. Nevem kako nisem lahko nič čutil do tebe", mi je rekel in na obrazu mu je pisalo, da govori resnico. "Saj je vredu. Vse je že pozabljeno.", sem rekla in se nasmehnila. "Potem je med nama spet vse vredu?", me je previdno vprašal. Prikimala sem in se mu spet nasmehnila. Kar naenkrat se je sklonil k meni in me poljubil. Kaj???!!! Nič mi ni bilo jasno. "Tian!", sem zavpila in ga odrinila stran. "A si zmešan?? Jaz imam fanta...ti pa punco!",sem zavpila in hotela steči stran. Ampak močno me je zgrabil za zapestje. "Oprosti...res! Sploh nevem več kaj delam.", je rekel in se prijel za glavo. Ko me je spet pogledal je imel solzne oči in spominjal me je na takrat ko sva bila še majhna. "K-kaj pa je na-narobe?", sem ga vprašala. Vem, da bi mogla proč, ampak nisem mogla. Še vedno ga imam tako rada. "Ema....vara me...tako sem jo ljubil, njej je pa vseeno. Najhuje je, da ona sploh neve da jaz vem." "Ohh...žal mi je", sem rekla in ga objela. "Lija res mi je žal. Samo prebolel bi rad" prikimala sem. "Greva nazaj. In...mislim, da je najboljše, da gresta s Emo narazen. Prej boš prebolel." "Hvala ti, vedno daješ najboljše nasvete", je rekel in odpravila sva se nazaj.
Ko sem prišla nazaj not Luka nisem našla. Spet mi je postalo slabo. Odšla sem v spodnje nadstropje v sobo za goste v kateri ni bilo nikogar. Zaklenila sem se od znotraj. Ker je bilo v sobi ledeno mrzlo sem se zavila v odejo in poiskušala zaspati. Čez nekaj ur je DJ ugasnil glasbo in lahko sem zaspala.
Takrat še nisem vedela, da se bom zbudila v najslabše jutro v mojem življenju.
----------------------------
A lahko pišete mnenja?❤
YOU ARE READING
Zaupanje❤
RomanceZgodba govori o povsem običajni najstnici Liji, ki je začela obiskovati 1. letnik gimnazije. V knjižnici spozna fanta Luka ki ji takoj postane všeč. V njuna kratka srečanja se vmeša Lijina prijateljica Ana, ki takoj osvoji Luka. Ampak, kaj ko z Luko...