Zgodba govori o povsem običajni najstnici Liji, ki je začela obiskovati 1. letnik gimnazije. V knjižnici spozna fanta Luka ki ji takoj postane všeč. V njuna kratka srečanja se vmeša Lijina prijateljica Ana, ki takoj osvoji Luka. Ampak, kaj ko z Luko...
Naslanjala sem se na pult v starbucksu, kjer trenutno delam in se, tako kot vedno, dolgočasila. Tako kot vedno, v teh poznih urah ni bilo tu skoraj nikogar razen dveh stalnih obiskovalcev. Iz razmišljana o tem, kako bom že čez uro lahko spet videla Luka me je predramila moja prijazna šefica Lucija.
"Lija, a bi lahko ostala sama še teh petinštirideset minut, ker imam jaz še neke opravke po mestu?" Prijazno sem ji pokimala in poslušala še njena zadnja navodila nato pa se poslovila. Po nekaj minutah sta odšli še zadnji dve gostji in tako sem ostala sama. Zamotila sem se z branjem revije, ko so se nenadoma odprla vrata in v starbucks sta vstopila dva ogromna moška z sončnimi očali. Pravzaprav sta bila kar malo srhljiva a sem skušala pozabiti nato. Verjetno sta samo dva varnostnika ali pa voznika tovornjaka. Odpravila sem se do njiju in vljudno vprašala: "Želite?" "Dva cappuccina, ljubica"
To je en od njiju povedal s tako srhljivim glasom da sem se rahlo zdrznila nato pa se odpravila k pultu.
"Imeni?", sem vprašala in v roke vzela flomaster, da bi na lončka napisala njuni imeni.
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
"Recimo, da to ni pomembno", je odvrnil eden od njiju in s tresočimi rokami sem odložila flomaster in pripravila cappuccino.
Preden sem jima odnesla naročilo sem globoko vdihnila, da bi se pomirila. Ko sem jima na mizo pred njima postavila pladenj in zložila lončka me je eden trdno zgrabil za zapestje, da mi je po žilah stekla ledena kri. Nisem si ga upala pogledati v obraz, samo strmela sem v njegovo roko in zagledala tattoo kače. Še bolj sem se začela tresti saj bi prisegla, da sem ga nekje že videla.
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
"Previdna bodi mala. Saj veš, za take lepotice je nevarno, če hodijo same domov, v tako pozni uri." Nekaj časa me je še držal nato pa spustil. V sekundi sem pobrala pladenj in skoraj stekla v garderobo. Trenutek zatem, ko sem zaprla vrata mi je pladenj padel na tla. Začela sem se še bolj tresti po licih pa so se mi vlile solze. Še vedno sem bila prepričana, da sem tattoo videla že prej ampak se ne morem spomniti. Hotela sem poklicati Luka, ampak so se mi roko preveč tresle, in nisem bila zmožna vtipkati niti gesla.
"Prekleto", sem rekla sama pri sebi. Globoko sem vdihnila in počasi odprla vrata. Na mojo srečo ju ni bilo več tam. Še vedno vsa tresoča sem se odpravila proti mizi in pobrala desetaka, ki sta ga pustila tam. Pod denarjem sem opazila majhen listek. Previdno sem ga prijela in ga obrnila saj na eni strani ni bilo ničesar in kmalu doživela še en infarkt. Na listku je lisalo:
Nikoli se ne boš spomnila!
Listek mi je padel na tla in prijela sem se za glavo. Spet so mi začele teči solze. Očitno vesta, da sta mi znana in me poznata. Ampak še vedno se ne morem spomniti. Besede so mi odmevale v glavi in postalo mi je slabo. Odločila sem se, da bom raje odšla domov, zato sem nahitro pospravila vse kozarce in zaklenila lokal. Spomnila sem se besed, ki mi jih je namenil en od njiju in spet me je postalo strah. Vse kar sem si želela je, da bi bila čim prej pri Luku, čeprav nevem ali mu bom povedala saj ga nočem z ničemer obremenjevati.
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
Po nekan minutah hoje sem za sabo zaslišala korake. Ne samo ene. Pripadali so najmanj dvema osebama.
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
