Zaupanje❤

53. Krik

"Lija dovolj imam. Odloči se."
Strmela sem v osebo pred sabo.
V Luka.

"Kaj?", sem rekla zmedeno in videla sem, da je Tian prav tako zmeden kot jaz.

"Povej mi čigav je otrok!", je rekel Luka, ki je izgledal zelo nervozno.
"Kaj tebi ni jasno? Pusti Lijo pri miru!", je rekel Tian in me zaščitniško prijel za roko ter stisnil k sebi. Oba sta bil res jezna in bilo me je strah, da se nebi vnel hud prepir.
"Lijo sem nekaj vprašal zato bodi tiho!" Okej tole postaja vse bolj nevarno.
"Že zadnjič sem ti jasno povedal, da je otrok moj okej?! Spelji se!" Bila sta vedno bližje zato sem morala nekako ukrepati.

"Ej dovolj! Luka prosim pusti me pri miru.", sem rekla in ju spravila narazen. Luka je izgledal kot bi nekdo zapičil nož vanj. Pogled nanj mi je lomil srce. Žal mi je bilo za to kar sem izrekla, ampak sem nekako morala.
"Torej mu neboš povedala?", je rekel Luka.
Tian mi je namenil zmeden pogled in vprašal: "Povedala kaj?" V obraz sem postala čisto vroča. Hitro sem se morala spomniti čim boljšega odgovora.
"Nevem kaj naj bi ti morala povedati. Saj nič ne skrivam. Pridi greva nazaj.", sem rekla, da bi šla nazaj noter. Tian je prikimal in grdo pogledal Luka.
"Ne približevaj se več moji punci.", je rekel in me nato odpeljal nazaj v stanovanje.

Nisem se upala uzreti nazaj. Niti si nisem mogla predstavljati kako sem ga prizadela. Ampak z resnico bi Tiana prizadela še veliko bolj.

V stanovanju je bilo res napeto ozračje. Nič nisva rekla kar mi je bilo všeč. Zdaj res nerabim nekih globokih pogovorov. Ampak nažalost nisem mogla dolgo uživati tišine.
"Lija se lahko pogovoriva?" Pokimala sem in se naslonila na kuhinjski pult ter čakala, da kaj reče.
"No..kaj je Luka prej mislil s tem, da naj bi mi morala nekaj povedati?"
"Saj sem že prej rekla, da nimam pojma.", sem rekla in se obrnila stran od njega ter se z rokama uprla na lijak.
"Daj no Lija saj nisem slep. Vem, da se nekaj dogaja. Zadnje dni si čisto drugačna." Čutila sem kako sem se začela tresti. Oh Tian, prosim pusti me pri miru. Sploh nevem kaj naj mu odgovorim.
"Povej mi, prosim. Kaj se dogaja?" Vem, da stoji čisto blizu mene.
"Nič okej! Pusti me pri miru.", sem rekla in hotela iti proč.
"Lija čakaj no! Tako ne bova mogla nikoli živeti, če mi boš nekaj prekrivala!" Vse v meni je popustilo.
Dovolj imam.

"Hočeš resnico? Prav. Medtem ko si ti delal je bil Luka tu. Imela sem se krasno. In ja, očitno res nebova mogla živeti skupaj. Sploh nevem zakaj si me silil v vse to. Sovražim te! In nočem te več videti Tian. Če nebi bilo tebe bi bila z Lukom še vedno skupaj. Samo Luka hočem!" Videla sem solze, ki so tekle po Tianovih licih. Prijela sem se za usta. Kaj sem ravnokar rekla?
"Oprosti.", sem zašepetala in stekla ven.

Bila sem sama sredi neznane ulice. Bila je že trda tema. Nevem kje sem. Samo hodila sem in hodila. Solze so mi tekle po licih in najraje bi umrla. Kar tu sama. Saj je tako ali tako vsem vseeno zame. Kako sem bila tako neumna. Tian je bil edini ki me ima res rad, ampak me zdaj še on sovraži. In ta otrok. Kaj bom z njim? Vse je narobe. Zdaj šele razumem kaj je to bolečima. Ko si sam, ko nimaš nikogar več. Ko je vse kar si želiš to, da bi umrl.

Nenadoma sem začutila nekaj čudnega. Nenormalnega. Nekaj v meni se je spremenilo in vzelo mi je nekaj sekund, da sem dojela kaj se dogaja.

Jok se je zdaj spremenil v kričanje. Bom rodila kar tu? Sredi ulice? Kričala sem in kričala, ampak nihče ni prišel bila sem popolnoma sama, sredi noči. Prijela sem se za trebuh in bolečina je bila vse hujša.
"Luka.", sem rekla tiho. On je bil moja zadnja možnost. Vzela sem telefon in vtipkala njegovo številko, ki je bila še vedno na listku. Kar nekaj časa je zvonilo a se je oglasil.
"Ja?", je rekel, ker verjetno ni vedel, da sem to jaz.
"Luka jaz..."
"Lija?"
"Ja jaz sem. Luka prosim..-"
"Lija pusti me. Po vsem tem kar si mi rekla me zdaj kličeš?!"
"Luka ne-"
Prekinil je. Konec je z mano. Ko bi le vedel...

Izpustila sem svoj zadnj krik in padla na tla.

------------------------------
!😱!😱!😱!😱!😱!😱!
------------------------------

53/54 is here!

Jutri dobite zadnje poglavje in epilog!

Mnenja?!?

Love yaaaa xoxo