Zgodba govori o povsem običajni najstnici Liji, ki je začela obiskovati 1. letnik gimnazije. V knjižnici spozna fanta Luka ki ji takoj postane všeč. V njuna kratka srečanja se vmeša Lijina prijateljica Ana, ki takoj osvoji Luka. Ampak, kaj ko z Luko...
Po nekaj minutah hoje sem za sabo zaslišala korake. Ne samo ene. Pripadali so najmanj dvema osebama.
Bilo me je preveč strah da bi se uzrla nazaj in videla kdo je za mano. Edina stvar, ki mi je trenutno odmevala v glavi so besede tistega človeka iz Starbucksa. "Saj veš, za take lepotice je nevarno, če hodijo same domov v tako poznj uri."
Ali je možno, da sta onedva? Začela sem hitreje hoditi, pravzaprav se že skoraj tekla. Koraki so bili še vedno za mano, osebi oz. več oseb je hodilo v ritmu in ko sem jaz pospešila korak sta ga tudi onedva.
Prišla sem pod luč in se nenadoma ustavila. Tudi koraki so se ustavili. Ni mogoče opisati kako strah me je bilo takrat ampak sem se kljub temu obrnila ter se zazrla v temo za mano. Nikjer nikogar. Samo veter, ki je po pločnikih premetaval listje in zvok zarjavele gugalnice iz bljižnega parka. Torej imam samo prisluhe ali kaj??
Zmedeno sem nadaljevala svojo pot in spet zaslišala korake. Tokrat sem imela dovolj, začela sem teči, kolikor so mi dopustile noge. V glavi mi je odmevalo in koraki so bili vedno glasnejši in vedno bližje.
Hoppla! Dieses Bild entspricht nicht unseren inhaltlichen Richtlinien. Um mit dem Veröffentlichen fortfahren zu können, entferne es bitte oder lade ein anderes Bild hoch.
Planila sem v našo hišo ter za sabo zaklenila vrata. Naslonila sem se na steno in lovila sapo. Niso me ujeli. Pravzaprav še vedno nevem kaj se dogaja. Pred očmi se mi je bliskalo in spet me je obdala slabost. Verjetno bi padla po tleh če me nebi ujela močna roka. Pogledala sem gor in zagledala Luka. "Fak Lija kaj se dogaja?! A si vredu?!" Luka me je prestrašeno gledal in še vedno močno držal za roko. Nekaj sekund sem rabila, da sem dojela kaj se dogaja.
"Ja ok sem. Sam morem mal shujšat." Roko sem iztrgala iz njegovega prijema in želela iti do kopalnice ampak me je luka vstavil. "Ne verjamem ti. Tvoja postava je popolna in a mi lahko razložiš solze, ki ti še vedno tečejo po licu?" "Res? Nisem opazila. Na wc moram nujno...sori..." Brez, da bi počakala na njegov odgovor sem stekla po stopnicah v kopalnico in za sabo zaklenila vrata. Z rokami sem se uprla na lijak in se pogledala v ogledalo. Res sem bila grozna. Maskara je bila razmazana, oči pa rdeče. Odprla sem pipo in si umila obraz.
Nenadoma me je v trebuhu zgrabila bolečina zaradi katere sem rahlo zakričala. Padla sem na tla in se splazila do školjke ter izpraznila vso vsebino mojega želodca.
Hoppla! Dieses Bild entspricht nicht unseren inhaltlichen Richtlinien. Um mit dem Veröffentlichen fortfahren zu können, entferne es bitte oder lade ein anderes Bild hoch.
"LIJA KAJ SE DOGAJA??! ODPRI VRATA PROSIM!!", sem slišala Luka iz hodnika. S težavo sem vstala in odprla vrata. Luka je planil v kopalnico in kmalu dojel kaj se je zgodilo.
"A si vredu?" Je rekel in me rahlo objel. Želela sem reči, da sem, ampak sem spet zgubila tla pod nogami, ampak me je Luka malo nad tlemi ujel. Skupaj z mano se je vsedel na tla in nato nisem več zdržala. Začela sem jokati in se tresti. "Ejjj vredu je ljubica. Na varnem si, jaz sem s tabo. Umiri se in mi povej kaj se je zgodilo ok?"
Prikimala sem in nato izdavila. "Nekdo mi je sledil...pravzaprav sta bila vdaj dva." "Kaj?? Okej povej vse kar se je zgodilo."
Opazila sem, da je Luka postalo strah, čeprav tega ni želel pokazati. Odločila sem da mu bom povedala vse kar se je zgodilo že v Starbucksu in potem na poti do doma.
"Greva Lija." "Kam??", bila sem res zmedena. "Tu nisva varna. Glej bog ve kdo so te ljudje. Greva k Tianu." Prikimala sem in Luka mi je pomagal vstati. Vsedla sva se v avto in kolikor hitro lahko odpeljala do Tiana, ki je nasrečo živel dovolj blizu. Ko sva prišla sem njemu in Sari, ki je bila takrat pri Tianu povedala vse kar sem prej povedala Luku.
"Okej, a se mogoče spomniš kaj o tistih dveh tipih. Ali sta imela kaj s sabo ali karkoli kar bi nam lahko pomagalo?", me je vprašala Sara. Pomislila sem in se spomnila tattuja, ki se mi je zdel znan. "Pravzaprav ja. Na roki sta imela tattoo kače." "Kaj?", je rekel Luka in izgledal kot, da ga je ravnokar nekdo zabodel v prsa. "A kobro z rdečim jezikom?" "Ja...a si ga že kje videl?" Sem zmedeno vprašala Luka in videla kako ga je postalo strah.
"Ne...ne! Samo ugibal sem" "A si prepričan?" "Ja Lija. Greva spat. Verjetno si utrujena"
Zmedeno sem pokimala in počakala, da Sara pripravi sobo za goste. Kmalu sva se odpravila spat, jaz pa nisem mogla pozabiti kako je Luka reagiral na tattoo. ------------------------ Pjte vsi brat Sreča❤ by Tarci38 ker je najbolša!😍 Pa ne pozabte votat vseh njenih delov😘
Hoppla! Dieses Bild entspricht nicht unseren inhaltlichen Richtlinien. Um mit dem Veröffentlichen fortfahren zu können, entferne es bitte oder lade ein anderes Bild hoch.
