2.

140 12 3
                                    


Preden so se domači odpravili spat, jih je poljubila in zaželela lahko noč. Nato je počakala, da so vsi zaspali vred s Tobbom, ki je ugasnil vse luči v hiši. Ko je ura odbila 12 zvečer, se je odpravila iz hiše preoblečena v hlapca proti pristanišču, kjer je bil bar Pujs, nič kaj prisrčno ime, ampak tam se je udeleževal poslov lord Wycliffe. Ko je vstopila……se je zaletela v nekakšen zid…upsi… počasi dvignila glavo in se zazrla v oči elegantnega gospoda. Ravno se mu je hotela opravičiti, ko se je oglasil on: »Hej kam pa se ti tako mudi pobič?«. »Ammm iščem gospoda Wycliffa, mogoče veste kje je?« ga vprašam z namerno nizkim glasom, da ne bi ugotovil, da sem ženska. Gospod še vedno gleda vame in se namršči » Kdo pa ga potrebuje?....sploh ob tej pozni uri?«. Hotela sem mu reči, da ga jaz potrebujem ampak to bi bilo brez smisla… » Gospod Halley, jaz pa sem njegova desna roka, gospod mi je zaupal sestanek z lordom Wycliffom«. Mine nekaj trenutkov, ko končno odgovori »No tukaj pred tabo sam lord Wycliffe, zakaj pa naj bi bil hlapec desna roka gospoda Halleya?« se mi posmehne. Zgrabi me jeza in ima me da bi ga počila po glavi, vendar se obvladam »Gospod, to je le preobleka« očitno mi verjame. Nato se je ozre po krčmi in pomigne, naj mu sledim in kmalu sem se znajdem na hodniku. Ustavi se pred vrati,izvleče ključe ter odpre vrata. Pusti mi, da grem prva noter v sobo in mi takoj sledi. Soba je bila razkošna, nič načičkana, temnih barv, prostorna, na sredi je stala velika kvadratna miza z 4 stoli. Takoj se usedem na stol, ki je najbolj oddaljen od njega in naredim sklep, da mu bom povedala kupčijo in grem . On pa nasprotno se usede na stol, ki mi je nasproti in tudi najbližji. S strahom ga pogledam, saj njegova drža odraža moč, ki je nikakor ne moreš spregledati. Vdihnem za pogum in začnem »Gospod Wycliffe, zahtevam, da ta sestanek ostane tajen, razumete?« on mi le pokima in olajšano nadaljujem »Torej gospod Halley bi rad čim bolj izkoristil svoja polja s potrebnimi poljščinami, ki bi se pri Vzhodnoindijski družbi prodale za astronomsko ceno«. Tedaj se oglasi on »Še vedno ne razumem, kaj je moja vloga pri tem?«. » Počakajte, pa boste slišali« lord Wycliffe samo skomigne. » No, za prevoz do tja si je izbral vašo družbo ladij, ki bi prepeljale njegove poljščine Vzhodno indijski družbi, to bi bilo vse«. »Poba, ne…. fant, kako ti je ime?« začudeno ga pogledam in si hitro izmislim ime »Teo gospod, zakaj?«. »Da se bova razumela Teo«. Vstane in začne hoditi okoli mene in počutim se kot ujeta miška. »NoTeo, nisva še končala, ker imam še nekaj vprašanj zate, če mi boš znal odgovoriti«. »Seveda, da bom gospod, kaj pa želite vedeti?«. Postavi se pred mano, sklonim glavo in si pasem oči na njegovi čudoviti postavi.Bog, saj so ga same mišice , mhmm čudovito. » Kot prvo vprašanje Teo, zakaj ni mogel priti gospod Halley osebno?« in me motri s pogledom. Nadenem si breizrazen pogled » Gospod je trenutno slabega zdravja in ga bom nekaj časa nadomeščal«. » Drugo vprašanje pravzaprav trditev Teo, da je gospod Halley trenutno finančno na slabem« Bolj, kot si misliš in kako ve??? Odvrnem pogled » Da gospod«. »Dobro, se strinjam. Vendar, se dogovoriva to, ko bodo pridelki, pridi k meni ali pa pošlji služabnika s sporočilom, da se dogovoriva glede cene in kako bova naprej poslovala. Ko pa bo gospod boljšega zdravja, mu povej da bova imela z gospodom sestanke na mojem domu, jasno?«. »Jasno« mu salutiram ter grem do vrat, ki so zaklenjena. Prekleto, zakaj so vrata zaklenjena? » Vrata so zaklenjena iz varnostnih razlogov Teo« tačas pride do vrat in jih odklene. Poslovim se. Pridem na hodnik in počasi dvignem glavo ter z nejevero opazujem kroglo,ki prihaja proti meni, hkrati se nekaj vrže name, ugotovim, da je to sam gospod Wycliffe. Kakor otopela opazujem, kako je krogla zadela gospoda Wycliffa in zakričim. Ojoj a je to moj glas, daj Anabella zberi se! Postavim se na noge kljub bolečini v nogi, izpod gospoda, ki leži kakor mrtev. Hitro mu potipam srčni utrip na roki in hvalabogu zatipam utrip, le nezavesten je. Ko ga tipam, kje je poškodovan, vidim, da je krogla zadela njegovo ramo, vendar iz rane začne teči veliko krvi. Ne razmišljam in takoj strgam trak blaga in mu naredim čvrsto prevezo. Zaprem oči še vedno pretresena, ko slišim, da se premakne in glasno zajame sapo. Odprem oči, vidim gospoda Wycliffa, ki gleda, ne bulji v mojo srajco. Pogledam, kaj je tako pritegnilo njegov pogled in z grozo ugotovim da so se preveze na prsnem košu strgale in napol razgalile moje oprsje. » Gospodična…« Moram oditi in to hitro. Z rokami srajco zadržim bolj skupaj in hitro kolikor morem z bolečinami v nogah stopam proti vhodnim vratom gostilne, ko zaslišim za sabo njega » Gospodična čakajte!« Pogledam nazaj in on hodi proti meni vedno bližje. Stisnem zobe in se vrinem me dva moška pred vrati ter enega rahlo porinem, da pijano pade po tleh. To sem storila zato, da bi upočasnila njega. Zaslišim ga, ko zakolne, uspelo mi je. Ko sem pred gostilno začnem teči, dokler ne pridem do vogala Ridgeway street, se zadihano ustavim in grem počasi z muko peš do doma. Na srečo še vsi spijo, ko odprem vhodna vrata. Ko pridem v mojo posteljo, se slečem, vržem na posteljo in v hipu me vzame spanec...

Čeprav skoraj nihče ne bere sem vseeno napisala 2.del nadaljevala bom kljub temu da vas bere zelo malo

Prva ljubezenWhere stories live. Discover now