Prva ljubezen

36.del

Nato sem začutila, kako je z rokami poprijel za moj pas in ga nežno spuščal dol, dokler nisem s čelom zadela ob njegov obraz in ker nisem vedela kaj naj z rokami, sem jih ovila okrog njegovega vratu. To pa ni spodobno! Spodobnost najbrž ni bila njegova odlika, prej nevarnost, saj sem jo kar čutila s celim telesom. Baraba mi je naklonila prav poreden nasmeh in nisem mogla kaj, da ne bi bila očarana. In še preden sem se zavedla, kaj namerava, me je že poljubljal.....

WYCLIFFE
Ko sem zagledal te njene rožnate ustnice, nisem mogel odmakniti pogleda. Hotel sem jih poljubiti in tako sem tudi storil. Njegove ustnice so zdrsnile k njenim, s poljubom si je obetal oslabiti njeno upiranje. Z jezikom je segel v njena usta ter lačno in skorajda podivjano zahteval telesno ljubezen. Hotel je, da bi občutila naslado in vedel, da mu je uspelo, ko je tudi ona sprožila jezik in nežno oplazila njegovega. Medtem jo je božal po vratu; pod prsti je začutil, kako jo žila divje utripa. 

ANABELLA
Ko jo je že prav strastno poljubljal, se je skušala umakniti in ji je to le s težavo uspelo. Saj je zelo uživala v poljubih, vendar se ji je njeno početje v duhu upiralo. Tega vendar spodobno vzgojena dama ne bi počela» Prosila bi vas, da me postavite na tla«. Čeprav vidno nerad, me je le poslušal. » Če imate še namen pobegniti, naj vam bo to v mislih kaj se bo zgodilo kot posledica«. Pridno pokimam, vendar že načrtujem nov pobeg.... » Seveda«. Nato nekaj potrka na vrata na hodniku » Sobna strežba!«. David se odpravi proti vratom » Anabella, pojdite v posteljo in da se ne ganete od tam«. Ubogala sem ga, saj sem začutila, da se bolečina vrača in potrebovala sem mehko udobje in toploto postelje. Ko sem zaslišala zaklepanje ključavnice sem pomislila, da bom res težko pobegnila, vendar na vsak način bom! Ampak ko sem na njegovih rokah zagledala pladenj poln dišeče in s tem okusne hrane, sem bila zanj pripravljena narediti vse. Na smrt sem bila lačna, saj so mi prav cedile sline. To je videl, saj se je zasmejal » Takoj te bom nahranil«. Pogledala sem ga namrgodeno, saj nisem hotela, da me kdo hrani, sploh on! » Rajši stradam, kot da me vi pitate!« Veselo mi je pomežiknil nazaj » Prav, kakor hočeš«. Potem se je s pladnjem lepo namestil zraven mene in dobre volje jedel zajtrk. Nesramnež! Kaj ne vidi, da hočem tudi jaz jesti. Vdam se, ko moj želodec glasno protestira , zato kar vzamem toast in z nožem marmelado premažem toast. Nato hitro spravim v usta 3 grižljaje, da mi ne bi slučajno vzel. Ko pa mi kapljica marmelade pade na brado, začutim njegov prste, ki mi odstranijo marmelado ter mi obrnejo obraz proti njegovim očem, ki pa so nepopustljive» Tako zdaj ko ste siti, zahtevam, da mi kon