Prva ljubezen

30.del

Hočem že uiti drugam, ampak on je že prišel do mene in ko nasloni roko na steno, sem dobesedno ujeta z obeh strani. » Tega ne bom trpel, jasno? Povedala mi boš VSE, če ne boš, te bo doletela kazen« prišepne s tihim, a jasnim glasom. Trdo pogoltnem slino.

Lord Wycliffe

Presneto, nisem si predstavljal takega slovesa. V mojem objemu, je bila vsa trda, ampak tako mehkih oblin, zato sem le jo poljubil na čelo in končno odšel stran, za spremstvo mi je bil Bald. Še bolj me je morilo to, da v 2 tednih nisem našel skrivnostne ženske, kakor da se je ugreznila v zemljo. In da mi glave nista zmešali 2 povsem različni ženski, ki sta imeli skupno točko, obe sta uspeli, nenamerno mešati moje misli, sem se kar se da hitro odpravil proti pristanišču, kjer sem imel delo. Prispelo je sporočilo, da napadajo ladjo, ki sem jo poimenoval po materi Marianne in je vsebovala zelo pomembno pošiljko. Ne bom dovolil, da uničijo ladjo, ki je moj spomin materi, še manj pa da ukradejo pošiljko, ki je vredna kar velikih denarcev . Torej sem se hitro povzpel na najnovejšo igračko, to je bila jahta, trenutno najhitrejše vodno plovilo in bom v rekordnem času prispel do ladje in jo poskusil čim bolj uspešno rešiti ter se ob tem primerno maščevati barabam, ki so si drznile napasti mojo lastnino. Ko sem prispel tja s svojo skupino pomočnikov, ki so posebni zato, ker obvladajo vse obrambne in napadalne položaje kakor jaz, smo hitro prevzeli nadzor nad položajem in več kot uspešno rešili ladjo in stvari na njem. Barabe smo hitro ujeli, pridržali in zahtevali, da nam povedo svojega neumnega voditelja, ki si je izmislil napad na eno ladij mojega lordstva. Približno 1 teden dni je trajalo, da je vsaj en talec mukoma izgovoril, ime njegove desne roke: Yildiz. Hipoma sem se spomnil, da sva imela pred 5 letoma nerešen spor in da se ni dobro končalo, saj mi je pred mestno hišo v Maroku prinesel mrtvo mačko, to pa najbrž ni dobro znamenje? In da je uspešno naščuval več kot polovico tamkajšnih trgovcev, da sem guljufivec, zato sem izgubil več poslov. Vendar se mi škoda ni skorajda nič poznala, saj sem bil že takrat uveljaven in zelo premožen trgovec. Ker mi ni predstavljal resne nevarnosti, sem hitro pozabil nanj, vendar če se bo spet spravil name, bo že videl hudiča! V Marok sem poslal par zaupnih sodelavcev, da bi poskrbeli zanj. Naslednji dan sem prejel pismo z fantastično novico. Namreč moj tesni sodelavec in prijatelj Kims, kateremu sem zaupal natančen izgled in zgodbo s »Teom«, je po srečnem naključju naletel na »Tea« in se z njo pod pretvezo dogovoril za posel in pride ponovno čez 1 teden, s tem pa mi je pridobil en teden časa, da jo končno ulovim in temeljito izprašam, kaj za vraga je bilo takrat.