19 del

48 8 0
                                    

Potem Angeli, ko me prosi za to, govorim izmišljeno zgodbico, dokler ne zapre svojih otroških oči. Ker še zmeraj nisem zaspana, začnem razmišljati, kje bi lahko našla kakšne podatke o ladijskih prevoznikih.....vendar to ne bo lahko, saj bom morala iti še bolj zakrinkana v pristanišče in tam izpraševati pijane kapitane in pohotne mornarje, ki kot lačni cucki gledajo »dame noči«. Čez nekaj časa, ko ura na steni odbije krepko čez polnoč, se končno odpravim v posteljo. Na poti do svoje sobe srečam Balda. Kaj ta človek nikoli ne spi??? » Anabella, zakaj niste v postelji?«. » Ravnokar odhajam v posteljo« rečem napol zaspana. » Potem vam želim lahko noč« se prikloni in odide naprej. » Lahko noč tudi vam« zakličem za njim. Ko le prispem do svoje postelje, se v miru slečem obleko, steznik in podvezice, ki jih vse lepo položim na naslonjalo stola, da se ne bi zmečkale. Nato nadaljujem z odstranjevanjem številnih lasnic, ki so držale moje goste čokoladno rjave barve las v urejeno frizuro, nato se z razpuščenimi lasmi, ki so segale do konca hrbta odpravim do postelje in odgrnem številne odeje, ki kar kličejo, naj se uležem v njihovo mehkobo. Včasih ne maram mojih las, saj komu pa se da ukvarjati s takimi težkimi lasmi in neurejenimi kodri?? Mama pa pravi, da imam edinstvene lase...no ja večina debitantk, kakor sem videla je imela mišje oz. pepelnato rjavo lase ali pa so imele lase prelepe pšenične barve in večina ima ravne ali pa si naredijo umetne kodrčke, malo jim zavidam, da nimajo takih problemov z lasmi. Najhujše mi je takrat, ko si MORAM počesati lase, toliko da se svetijo in se počutim kot da sem svetilka, saj vsi gledajo v mojo glavo.... in to delam z muko, saj mi to vzame veliko časa in na koncu me boli glava zaradi vsega tega česanja. Ko so vse odeje odgrnjene in ko zmečem številne vzglavnike stran razen enega, se zvlečem v posteljo in zaspim. Zbudim se na sredini postelje v položaju morske zvezde, to pa ni ravno eleganten položaj, saj me je mama učila, da noben noče tako izgledati in naj vendar spim na boku in se bom tako tudi zbudila ob bodočem možu, ki me bo vsako jutro prijazno pogledal in bil z mano čisto sproščen, saj so izven postelje tako resni. Enkrat se je mama pošalila, da bo moral moj bodoči mož spati čisto stisnjen ob rob postelje, medtem ko bom jaz spala na celi zakonski postelji. Hvala mama! Saj poskušam vsak večer spati na boku, ampak mi je tako neudobno, zato se uležem na hrbet in upam, da se bo moje telo čudežno čez noč obrnilo na bok in tako tudi ostalo do jutra. Nato se prisilim, da se dvignem iz postelje in grem do velikega ogledala, da se uredim. Pri ogledalu najbolj izstopajo oči, ki so zabuhle od spanja in zato si zmočim oči s hladno vodo in je na srečo je malo boljše. In ravno zaradi oči, mi brata pravita, da sem kot indijanka in to mi prijazno rečeta vsako jutro. In ko se zbudim, se ne počutim kot sveža roža, kakor pravita najboljši prijateljici, ki sta že srečno omoženi s soprogoma. Ko sem bila prvo leto debitantka, sem spoznala Lucy, ki se je skrivala za zidom sramežljivosti ali zdaj uradno grofica Lacey, in Amelia žena lorda Graystona, ki je pritegnila nase s svojo dobrovoljnostjo. Pred kratkim sem dobila njuni pismi, v kateri mi opišeta njuno novo življenje, ki kot sem prebrala ni dolgočasno, saj ena opremlja grad, kije bil močno potreben Lucyine čudežne roke, ki je iz grdega naredila lepo, neudobno v udobno, hladno v domače....Amelia pa pričakuje dojenčka in želi da sem otrokova botra. Na koncu pisma sta napisali še, da me vabita na svojo posest ter da srčno upata, da bom prišla kaj na obisk. Želim si ju obiskati, saj se že dolgo časa nismo videle, ampak ne zdaj.

Prva ljubezenWhere stories live. Discover now