Prva ljubezen

15. del

Še prej pa Balda poprosim, da bi mi pomagal prenašati Angelo, saj se njena noga še ni zacelila, vendar je doktor dovolil, da gre vseeno lahko malo na sveži zrak. » James, prosila bi te eno uslugo«. » Vaša želja, moj ukaz«. » Ker sestra še ne more hoditi in jaz je ne bom mogla skozi prenašati naokoli, bi vas prosila, da bi se izmenjavala pri prenašanju Angele «. » Oh, to mi pa res ne bo težko, saj je zelo očarljiva punčka«. Nato s sestro v naročju slediva Baldu skozi številne sobane in dve dvorani, ko končno prispemo na prelepo marmornato teraso in pri kateri sta na stopnicah na vsakem koncu kraljevala leva, pa čeprav sta bila kipa, se je zdelo, da te budno opazujeta. Pri njima me je najbolj pritegnilo to, da nista bila v ležečem položaju, ampak sta stala, kot da bi se pripravljala, da bosta napadla, zato sem stopila bližje in presenečeno uvidela, da pod njima ležita vrtnici in da sta v resnici branila svoj zaklad. » Kaj je to?«je začudena Angela, saj ni še nikoli šla v živalski vrt. » To je žival, ki se imenuje lev«. » Zakaj pa ga še nisem videla?«. » Ker je lev nevarna žival in živi samo v tropskih deželah, kjer so savane ali pa v živalskem vrtu«. » Živalski vrt?«. » ja, to je kraj, kjer si lahko ogledaš živali z vsega sveta«. » Ali bomo tudi mi šli lahko v živalski vrt?«. » Seveda, ko bo pravi čas za to, bomo vsekakor«. Že prej sem razmišljala, da bi se vsi skupaj šli si ogledat živali in sem šla preverit, koliko so cene in trenutno so mastno zasoljene, saj so pripeljali par novih živali, ki so postale prave atrakcije….Očitno sem se preveč potopila v razmišljanje, saj mi je sestra obrnila glavo navzgor in s prstom pokazala v daljavo. Pred nama se je odprl pogled na vrt, ki pa je že doživel lepše čase. James je ima prav, ta vrt počasi propada, saj je na desni strani vrta ob robu žive meje stal nekoč mogočen hrast, zdaj pa le hrast, ki zgleda kot mrtev . Ta hrast bi morali takoj posekati, saj bi se lahko kadarkoli odlomila kakšna veja in bi s tem lahko koga še po nesreči hudo poškodovalo! S pogledom še naprej uprtim na vrt se spustiva po stopnicah do vrta, zraven pa tudi Bald, ki nama sledi kakor tiha senca. Na sredini vrta je dovršeno oblikovana lesena klop, ki je bila kot ustvarjena za prijeten pomenek zunaj. » James, kdo je naredil tole klop?«in nežno pobožam bogato površino klopi. »Lordov oče, ki jo je izdelal in dal Maryanne za darilo ob nosečnosti«. To se mi je zdelo tako ljubezniva gesta. » No lahko rečem, da je njegov oče nadarjen za delo z lesom«. »Škoda, da vam tega ne more potrditi še sam« z obžalovanjem odvrne strežaj. » Kako to mislite?«. » Njegov oče že nekaj časa ni več na tem svetu«. »Ooh, nisem vedela«. » Si želite ogledati še severni del vrta?«. » Z veseljem, ampak ali je dolgo do tja?« in mu pomignem na Angelo. » Sploh ne, z bližnjico bomo prispeli v 7 minutah«. Ko se Bald premakne, poskusim hoditi vštric z njim » Koliko dolgo pa traja po običajni poti?«. » Približno 15 min, se ne spomnim več, saj grem zdaj spet prvič po dolgem času v ta del vrta«. Kmalu se ustavimo pred zidom, ki je obrasel z bršljanom. Sestrica ga s prstom dregne v ramo » James, zakaj smo se ustavili tukaj?«. »Ti bom povedal skrivnost, prav? Samo tega ne smeš nobenemu človeku ali stvari izdati, boš lahko obdržala to skrivnost?«. » Seveda, da bom! Častna princeskina obljuba!« je čisto zavzeta Angela. » No, no prav, če si že dala princeskino obljubo. Mi se bomo šli skozi ta zid do vrta, vendar pa bršljan na zidu, namreč zakriva skrita vrata, ki naj bi odpirala v nebesa«. Nato izvleče iz žepa hlač starinski ključ in premakne veje bršljana malo stran, da bo lažje odklenil vrata. Nekaj časa traja, preden končno odklene vrata in še več časa, da jih je sploh odrinil, tako da smo lahko vstopili noter. Prvo, kar mi pade v oči, so bili roji vseh vrst metuljev. Prečudoviti metulji! In ne traja dolgo, da nas opazijo, saj takoj priletijo k nam in nas obletavajo s svojo čudovito lepoto. Potem s sestrico raziskujeva ta poseben vrt in skoraj pozabiva na čas, ko Angela potoži, da je utrujena. Ob strani zidu opazim strežaja » James, pridi sem«. » Želite?«. » Prosim odpelji Angelo na popoldanski počitek«. » Takoj« in razširi roke, ko mu predam sestro. Angela položi glavo na njegovo ramo in skoraj zaspi, ko se spomni, da mi pošlje še poljubček po zraku. Po njunem odhodu sem se čisto zatopila v ogledovanje vrtnic, rožmarina, šipke, sivke in artizemij, ki bi nujno potrebovale intenzivno nego s svežim gnojilom in vodo. Ko primem v dlan pest zemlje, se pred mano ustopi široka moška senca in spregovori s šarmantnim glasom » Živijo spet, danes imamo pa lepo vreme, kaj?« . » Prelepo, gospod lord«. » Kaj pa počenjate na tleh?«. »Raziskujem«. » Raziskujete kaj?« in počepne blizu mene, zato se malo odmaknem, da lahko vsaj malo zadiham. » Raziskujem rože, nič posebnega«. » Ti si edina, ki jo poznam, da raziskuje rože« in mi z robcem obriše umazanijo od zemlje. »Aha, kaj pa vi raziskujete?«. » Iščem in potem ulovim gusarje, ki se včasih odločijo napasti moje ladje«. »To mora biti najbrž vznemirljivo«. » Malo pa že. Pravzaprav sem vam prišel povedati, da me zaradi tega ne bo tukaj 2 tedna«.Hvalabogu! » Pri tem vam potem želim veliko sreče pri tem in varno vožnjo«. » Samo to boste rekli?«. » Kaj pa drugega?«. » Da me boste vsaj mičkeno pogrešali, ko me ne bo«. Ne vem, kaj bi rekla, zato rajši vstanem in brez besed odidem proti skritim vratom. Nisem slišala njegovih korakov za mano, kar je za to verjetno kriva trava, ko se njegovi prsti oklenejo moje roke in me v loku obrnejo proti njemu ter me nazadnje njegove mišičaste roke stisnejo v jeklen objem » Ne bom te spustil, dokler ne bom slišal, kar bi rad «. Trmasto vzdignem brado » Potem boste čakali dolgo časa«.....

Kmalu 16.del
Upam da vam je bilo všeč do sedaj........