Prva ljubezen

66

Glede tega je tudi odločeno, da bo sama opremila graščino, kakor bo želela. Hotel je, da se zares počuti kot doma. Služinčad že komaj čaka, da se vrneta domov. Bolj Anabello kot pa njega hehe. Bald je čisto spremenjen, odkar ji je Anabella zapustila. Prej je bil prava podoba strogosti. Zdaj se pa obnaša se kot mati kokoš, saj ga skrbi vse v zvezi z Anabello. Stavil je, da ji bo ob pozdravu poljubljal tla in se na sploh obnašal tako, da ji bo ustregel, karkoli bi želela. Osvojila ga je s svojo srčnostjo. Razkomotil se je na sedež in njo udobno polegel tako, da je imela noge na sedežu čez njegove noge in da ji je pod glavo namestil vzglavnik. Oba sta po prvih sekundah vožnje zaspala.
POL URE KASNEJE….
Kočija je nežno zavrla pred vrati njene tete, a se je Wycliffe vseeno zbudil, saj ga je zbudil že najmanjši premik. Zbudila se je tudi Anabella. Opazil je njen zaspani zmedeni pogled. A kmalu so se oči zbistrile in še preden je zlezla dol z njega, jo je že spet dvignil in pritisnil ob svoj prsni koš. Ni vedela kam naj da svoje roke. Namignil ji je in ji sam ovil roke okoli vratu. Obrnila je glavo v pregib roke, da ne bi videl, da se je nasmehnila njegovi domišljavosti. Ni se mogel premgati, še predobro je vedela, kako je to. Nato je začutila, da se je spustil s kočije in hodil proti vhodnim vratom, kjer so stali domači. Pocukala ga je naj jo spusti dol. Delal se je kakor da ni čutil. Še enkrat ga je pocukala, še in še. Medtem se je vljudno menil z njeno družino, saj ne, da jo je držal v naročju in to odločno preblizu prepovedanih delov telesa. Ko ga je že hotela zadaviti, ker se je delal, da je ni, je sunkovito sklonil glavo tik ob njenih ustnicah….oh…preblizu….obhajala jo je premočna skušnjava….in zašepetal: hočeš, da te dam na ramo, da bodo vsi videli tvojo malo sladko ritko, ki kar vabi, da jo pobožam?« Kljubovalno ga je gledala. Kotički njegovih ust so se zavihali navzgor » Ne? Verjetno bi bilo boljše, da res ne«. Raje je ostala tiho in se trudila preživeti poglede mimidočih, saj ni bilo vsak dan, da je gentleman in še lord povrhu držal mladenko v naročju. Ko so se zarežali, je preusmerila svojo pozornost na svojega očarljiuca. Ravno je ujela zadnji del pogovora, ko so se zmenili, da bodo odšli po prtljago in da bodo končno šli domov, v njihov pravi dom. Kmalu so se spet zbrali tokrat vsak s svojim kovčkom, razen tete. Rekla mu je le to, saj jo od čustvenosti ni mogla dosti reči: »Pusti me, da se vsaj v miru poslovim od tete«. Spustil jo je brez besed in ji pomagal, da je ujela ravnotežje, saj so ji noge zaspale. Tako je zares objela teto, povabila da naj pride na obisk k njim in ji obljubila, da bodo ohranjali stike z njo, saj je bila edina sorodnica, ki jim je še ostala. Od nje se je poslovila s solzami v očeh. Še sama sebi se je čudila, saj ponavadi ni bila tako občutljiva, ampak najbrž je kriva nosečnost. Nato jo je nekdo in to David nežno objel od zadaj in ovil roke okoli pasu ter jo naslonil nase. Sam pa se je nagnil k njeni teti in ji nekaj šepnil na uho, da so se ji oči zasvetile od veselja in je takoj prikimala. Anabella je sumničavo pogledala lorda, kaj pa se gre, da ji je navrgel očarljiv kompliment. Saj je vseeno, vse so raznežile ob njegovem šarmu in prikupnemu videzu. Očitno se je preveč zagledala v prizor pred sabo, da jo je moral David dregniti in opomniti, da je čas za odhod. Spraševala se je kako se bodo vsi vozili v kočiji. Kmalu je dobila odgovor. Zagledala je kočijo, a se ji je zdela večja kot velika kletka, kakor prejšnja. » S to kočijo bomo šli?«. David se ji je nasmehnil » Da, pojdi noter. Pridem za tabo«. Šel je naložit prtljago. Skozi okno kočije je zagledala brata in sestri, ki so prihajali proti njej in jim je začela mahati, da bi jo videli in da naj čimprej pridejo k njej. A en meter stran so se kar naenkrat obrnili in zagledala je točno manjšo kočijo s katero sta se prej peljala, da so šli proti njej in se usedli na njo. Prestrašila se je, da so se usedli na napačno kočijo in da bi še njih izgubila. Brez pomisleka je hitro vstala s sedeža in hitela odpret vrata, preden bi odpeljala. Tik ko je odprla vrata, se je zaletela….v Wycliffa. Zajela jo je panika. On je to opazil in zaskrbljeno nagubal čelo » Ljubica moja, kaj je narobe?«. Hitro je dihala ko je hitela pojasnjevati »Brata in s-sestri so sedli na napačno kočijo, moram jih ujeti!«. Sprostil je poteze in jo prijel za roke ter jo nežno potisnil nazaj v kočijo »Ah to, obe kočiji sta v moji lasti, nimaš kaj skrbeti. Tista kočija nama bo ves čas sledila«. Zdelo se je, da jo je ta odgovor pomiril a je takoj nadaljevala » Vseeno moram k njim, moram poskrbeti za njih«. Ne bi mogla, ker je še vedno stal pred vrati in ji tako oviral izhod » Draga pomiri se. Phelps bo z njimi in bo dobro poskrbel za njih, ne poznam boljše varuške od njega. Zna vse od kopanja dojenčkov, petja uspavank do tega da pod njegovimi rokami klonejo lopovi. Njemu bi zaupal svoje življenje. Sploh pa ti rabiš počitek, ki si ga res zaslužiš«. Dolgo časa ga je gledala v oči in se na koncu odločila, da mu bo verjela »Prav, potem pa naj bo tako«. Ulegla se je na razpotegnjen sedež in razmišljala o vsem...Medtem je vstopil tudi on in se usedel. Ker mu je bilo vroče, si je slekel suknjič in se ulegel na bok, da jo je lahko opazoval. Tokrat jo je pustil na miru, saj je želel, da oba uživata v mirni vožnji. Sam ni vedel, kdaj ga je zmanjkalo, a ga je zbudil zvok, kot da se je nekdo ves čas premetaval. Odprl je oči in zamežikal v rahlo temo, ki je postajala vedno bolj gosta. Zagledal je Anabello, ki se je borila z nemirnim spancem. Odločil se je temu narediti konec. Dvignil se je v sedeč položaj, vstal ter se napotil k njej. Ulegel se je zraven nje, vendar jo je dvignil in jo položil nase, da je ležala na trebuhu. Na koncu je ovil roke okoli nje, da ne bo padla z njega in da jo bo pogrel s svojo toploto, saj je bila v roke čisto mrzla.