Prva ljubezen

71

Odmaknil se je in ji pobožal lice » Pridi, greva spat. Rad bi te čutil ob sebi, ljubica«. Dvignila je glavo in mu naklonila iskreni nasmeh po zelo dolgem času. Dvignila se je na prste, da ga je na hitrico poljubila. Čutila je, da je tako prav. Da je z njim. Doma. Predstavljal ji je varno zavetje. Zopet je verjela, da je svet lahko varen in čudovit, če je le prava oseba ob tebi. » Pa pojdiva v posteljo, čimprej bi želela čutiti, kako me objameš, kakor znaš le ti«. Dvignila je roko, da bi prikrila zehanje, namreč bila je pošteno utrujena. 
WYCLIFFE
Anabella je redko zazehala, takrat ko pa je, ji ni bilo pomoči. Čas je bil, da jo spravi spat. Nenadoma jo je dvignil, in s tem povzročil, da se je presenečeno zasmejala » David, se me ne naveličaš dvigati? Kmalu bom kot slon s tem trebuhom«. V odgovor se ji je našobil » Eh, kje pa saj si lahka kot peresce in ne, tudi takrat te bom dvigal z največjim veseljim. Veš zakaj?«. Anabella se je naredila, kot da zares razmišlja… »Res ne bi vedla?«. David ji je naklonil globok pogled, v katerem je videla popolno iskrenost »Nosiš mojega otroka, zato bom s tabo ravnal s princesko in še več…Ljubim tvoj nasmeh, ko vstopiš v prostor, se mi zdi kot da bi vstopilo samo sonce, ki razsvetli moje življenje. S tabo sem boljši, potrudil se bom, da boš razmišljala samo o meni cele dneve in boš še prosila, naj se čimprej vrnem k tebi, ko bom opravljal posle«. Anabella ga je dregnila »Ah kako smo samovšečni, no da vidimo če res«. Zarežal se je svoji lepotički, ki ga je gledala z žarečimi očmi. Cmoknil jo je na usta, nikoli je ne bo imel dovolj…njena usta bi okušal u večnost. Odločil se je, da bodočo zaročenko spravi pod rjuhe. Začel je hoditi z njo v naročju iz kopalnice v gospodarjevo sobo. Ko je prišel blizu postelje, je zaslišal glasen vzdih. Bil je Bellin… »T-to je tvoja spalnica?«. Začudeno jo je pogledal »Ja, je kaj narobe? Ne skrbi, popolnoma ti predam roke, pri urejanju spalnice, želim da ti bo nova resnično všeč….Bella ga je prekinila »Čudovita je, ni veliko graščin, ki bi imelo tak kamin in posteljo, ki jo je uporabljalo več generacij pred teboj«. Ob tem, ko si je ogledovala sobo, je dobila solze v oči. Presneto, pa ta nosečnost!. Wycliffe jo je odložil na desno stran postelje, sam pa se je odpravil na levo. Na hitro se je slekel, saj je komaj čakal, da jo z rokami spet začuti, sploh trebuh. Zanimalo ga je, kako je njegov otrok živahen. Zanjga so pravili, da mati ni mogla zatisniti očesa, ko je pa bil tako energičen notri hehe. Tako je samo še pogasnil sveče in smuknil pod rjuhe, kje je ležala najljubša ženska. Njen obraz je vzel med roke in s palci pobrisal solze, ki so ji tekle… »Ljubica, upam, da so to solze sreče…vse bom naredil, da boš srečna…..« 
ANABELLA
Anabella se je slabotno nasmehnila in poljubila njegovo roko, na kateri je bila naslonjena » Da, to so solze sreče, še zmeraj ne morem dojeti, kaj se je zgodilo.« David je približal in naslonil svoje čelo na njeno » Karkoli naju bo že doletelo, skupaj bova odkrivala svet in življenje….Zapomni si ljubica, da sva skupaj v tem in zelo se veselim, da bom tvoj mož in oče najinih otrok«. Vedel je, kako jo pomiriti. Ostala je brez besed…Presunjena je bila nad tem, kako resno in globoko so zvenele te besede…..lahko ga je le poljubila s vso svojo strastjo, kar jo je premogla. Skoraj bi mu izrekla dve nevarni besedi –Ljubim te--. Sedaj je začutila,da je našla ljubezen svojega življenja. To je bilo izjemno darilo usode, da ji je naklonilo tako krasnega moškega. Tako čudovit je, da si ga kar ne zasluži navadna plemkinja….Odrinila je te misli in se raje odločila, da bo uživala s svojim moškim. Previdno se je obrnila in se stisnila med njegove roke. Roke je namestil tako, da je objemal trebuh in ga božal. Božanje jo je uspavalo…nazadnje kar je čutila, so bila usta na njenem vratu, ki so podarile droben poljubček.

Iskreno mi je žal vendar nimam več idej kako bi nadaljevala...začela bom pisati novo zgodbo....to bom nadaljevala če bom dobila nove ideje....