Prva ljubezen

17 del

»Sem že tukaj, a je kaj narobe Talia?«. » Gospodična le to, da smo vas iskali za kosilo, vas pa ni bilo od nikoder, potem pa je gospodar rekel, da ste na vrtu«. » Ali se nam bo gospod pridružil pri kosilu?«, saj pričakujem, da bo odšel po kosilu. »Gospodar je pravkar odšel v pristanišče«. On pa res ne izgublja časa! » Kje pa je James?«. » Gospod Bald je kot sem videla šel z lordom«. Super, ena ovira manj, saj ima on vse hišne ključe oz. je imel in tako ne bom imela težav z odhodom skozi vrata, ko se bom odpravila na pot iskanja pravega ladijskega prevoznika....Uff to bo pa težko delo…..Še za tega lorda sem rabila najmanj 4 tedne…..tokrat se bom morala pač izjemno potruditi, da ga bom našla v 1 tednu. Nato z Talio odidem proti jedilnici, kjer na hodniku do mene priplava zelo slasten vonj. » Mmhm….kaj pa tako lepo diši?« omamljeno duham vonj številnih začimb. » Vam bo gospodinja povedala, ker jaz žal ne bi vedela, kaj je danes na jedilniku« po tem odgovoru mi zaželi dober tek ter odide. Kmalu zatem se odprejo vrata jedilnice in med njimi zagledam postavo Mary. » Pridite, sestra vas že komaj čaka in jedi so se že začele ohlajati!« me prime za komolec, povede do stola ter posede. » Jedi?« Mi smo imeli ponavadi le glavno jed. » Seveda, pri nas zmeraj postrežemo najmanj 3 hode……..ob posebnih priložnostih pa do 12 hodov in takale gospodični moramo nahraniti in porediti, saj sta tako suhceni!« govori odločno, zraven pa vznemirjeno krili s rokami, zato jo poskusim pomiriti »Prepričana sem, da bo vse zelo okusno, kaj pa ste pripravili za kosilo?«. »Pripravila sem posebno kosilo, saj sta vidve meni zelo ljubi gostji….za 1. hod sem naredila kremno gobovo juho, 2. hod nadevana raca po florentinsko, zadnji hod pa je sadna kupa s smetano. » Komaj čakam, da bom poskusila vsak grižljaj.« ji pomežiknem, Mary pa se zasmeje. »Takoj bosta dobili, samo, da zbudim lene riti in upam, da bosta uživali v mojih jedeh«. Z ritmi je najbrž mislila strežaje, saj so oni nato prinesli jedi. Najprej sem sestri pomagala pojesti juho, ki je bila božanska, saj že dolgo nismo imeli predjedi. Potem sva nadaljevali z raco, kjer sem okusila prav vsako začimbo posebej, sestra je odnehala po 5 grižljajih…. zraven je bil pa še pire krompir …mmm…nebeško. Že tukaj sva bili siti, zato sva le nemočno gledali sadno kupo, ki se mi je zdela zelo vabljiva s tisto smetano, za Angelo pa še toliko bolj. Nazadnje je pa Angela pojedla od obeh. Hahah…..še dobro, da imam sestro, ki lahko poje tudi moje sladice. To je lahko zelo fino, kadar se počutiš kot da si umrl in šel v nebesa s polnim želodcem. Če bove tukaj 2 tedna, se bove zares poredili, kakor je prej povedala Mary. Samo meni se ne zdi, da sva tako suhi, res pa je, da smo zaradi številnih varčevalnih ukrepov morali prenehati jesti hrano, ki so imele visok strošek nakupa in namesto 5 obrokov na dan kot je bilo v navadi, zdaj jemo le 3: zajtrk, kosilo in večerja. Naše življenje se je v teh zadnjih mesecih zelo spremenilo, ne le finančno temveč tudi družabno življenje…….. Po kosilu sva se zopet odpravili na vrt, tokrat na vzhodni del vrta. Dala sem idejo, da bi lahko kaj koristnega naredile na tem delu. Tako sva našli lopo z vsemi potrebnimi vrtnarskimi pripomočki vključno z rokavicami, ki sva jih koristno uporabili pri celodnevnem puljenju plevela, ki se je razrasel po večini vrta. Ko se je znočilo, sva se odpravili nazaj v rezidenco. Ko sva prišli nazaj v roza sobo, sem Angelo odložila na posteljo, nato sem ji pomagala se preobleči v pižamo » Tako pa sva, kje pa imaš medvedka Tala?« zraven ji pa še poravnam blazine ter jo ogrnem z več odejami. » Upss……..mislim, da sem ga pozabila na vrtu« skrušeno pove . » Nič hudega, ga bom šla takoj zdaj iskat, ker vem, da ne boš mogla zaspati brez njega« in ji pritisnem poljubček na čelo. »Grem prej še po Talio, da te bo pazila, medtem ko me ne bo« ji povem, preden odidem skozi vrata. »Prav, ampak pridi hitro nazaj!«. Talio najdem v kuhinji » Talia, ali bi lahko prosim zdaj malo popazila na Angelo?«. » Seveda« takoj odide proti sestrini sobi. Nato pot nadaljujem do terase, kjer z zidu vzamem baklo in jo pridržim pred sabo ves čas, dokler ne pridem do vzhodnega dela vrta. Tedaj pa pred sabo zagledam 2 sumljivi senci, ki se pritajeno klatita. Takoj se umaknem toliko, da me ne vidita in skrijem baklo za debelo deblo bližnjega drevesa. Zatem zaslišim njun pogovor »Langston, temu lordu se morava maščevati, saj veš zob za zob« to podkrepi z nožem, ki se zablešči v slabotni mesečini. Mene kar spreleti groza ob tem prizoru . » Vem Yildiz, samo kako pa?« odgovori drugi. Očitno se ne zavedata, da govorita naglas in da imata prisluškovalca, mene. »Morava uničiti njegovo šibko točko«. » Njegova šibka točka pa je?«. Potem zaslišim klic 3 služabnikov, ki me kličejo. Tadva se takoj skrijeta za bližnje grmovje, nato pa pobegneta čez zid in ju ne vidim več.