5.del

88 9 0
                                    

Takoj se odpravim k sestrici, da preverim kako je z njo. Opazim odprta vrata pri njej in vidim starejšega gospoda, ki se sedi na njeni postelji in ji meri utrip. » Dober dan gospod doktor, kako je z njo?« ga povprašam. » Dan gospodična bo še dolg, ta punčka ima, zlomljeno nogo, zvin roke, zadaj na stegnu ima grdo ureznino in pravkar se je loteva vročica«. Saj sem vedela, da je nekaj z njo zelo narobe! Uboga Angela, ko bo pa ozdravela jo bom pa tako oštela le zakaj je bila tako nepremišljena, no take so 4-letnice….. Naprej se moram osredotočiti na to, kako bo najboljše in čimprej okrevala. Urno stopim k Angeli in ji pobožam čelo. » Gospod doktor, kdaj mislite, da bo ozdravela, po možnosti v najkrajšem času?» Gospodična, v najkrajšem času, kar pa ni možno je v 1 mesecu«. Malo si oddahnem, saj sem pričakovala več. »Kaj pa potrebuje za najboljše okrevanje?« Kar se da se bom potrudila za sestrino najboljše okrevanje. V tistem trenutku vstopi on. " Hobbs, kakšno je stanje?". Zdravnik vstane " Wycliffe, trenutno se slabša, saj se je loteva vročica, ima pa še zvin roke, zlom noge in ureznino na zadnji strani stegna....Zdaj moram nujno poskrbeti za ureznino, saj je velika možnost za grdo vnetje, bi prosim obrnili deklico, jaz pa stopim do kovčka s pripomočki?". Lord se odpravi k postelji in nežno obrne Angelo, da se ne zbudi. » Doktor! Kaj pa jaz?« prišepnem, da ne bi zbudila sestre.» Gospodična….kako vam je že ime?«. » Kot da je to zdaj pomembno… Anabella«. Zdravnik odpre kovček s pripomočki in vzame v roke šivanko. Vržem zaskrbljeni pogled na šivanko, ki je velika 9cm, kar očitno opazi Hobbs….»Gospodična Anabella, vidim, da vas je vznemiril ta dogodek, zato vam svetujem, da greste na dolg sprehod, da se malo pomirite in ko se boste vrnili bom že oskrbel vašo sestro«. S tem mi je prijazno in jasno namignil, naj grem stran. Odločim se, da bom upoštevala nasvet. Zdi se, da je ta doktor zelo razumen in natančen pri svojem delu. » No prav, samo nočem je pustiti same z neznanci« in z očmi pokažem v lordovo smer, ki je bil na srečo s hrbtom obrnjen proti meni gledal skozi okno na drugi strani sobe . Zdravnik takoj razume. » Saj je ne bom ugriznil gospodična ANABELLA« Jooj, kako mi gre ta ton njegovega glasu na živce…ampak pretvarjati se moram kot da ga še nikoli v življenju nisem poznala….kako me je rešil, čeprav sem bila preoblečena v hlapca….Nehaj razmišljati!!! » No, hvala za zagotovilo GOSPOD. Zdaj se bom odpravila. Nasvidenje« in se priklonim gospodoma. Ko se dvignem ujamem nasmešek na ustnicah lorda?? Prezrem, stopim do vrat in ko zapiram vrata za sabo zaslišim nizek hehet doktorja in pomenek med moškima. Očitno se zelo dobro razumeta. Pohitim po stopnicah navzdol do vhodnih vrat, ko se nenadoma prikaže resen Bald z mojim ogrinjalom. Čudno, ne spomnim se, da bi mu dala ogrinjalo… » Gospodična Anabella, dovolite mi, da vam ga nadenem«. Še vedno ga zbegano gledam » Ogrinjalo ste pustili v zgornji sobi, vendar mi ogrinjala, zaradi praktičnosti shranjujemo v tejle veliki omari.« Ahaaa, saj res ni praktično hodit vsakič v 2. nadstropje. » Saj je res praktično, am kako vam je ime Bald?« Čeprav skuša skriti vseeno vidim, da je osupel. » James, če lahko vprašam zakaj?«. » Čisto preprosto James, ker ljudi rada kličem po imenu« V resnici mi je neprijetno ljudi klicati po priimkih, to je tako neosebno… in mu podarim nasmeh. Videti je resnično vesel….vau kaj naredi ime in nasmeh. Torej mu dovolim, da mi ogrne ogrinjalo in odpre vrata. Zakorakam ven in James, ki gre za menoj, zažviga. V tistem trenutku se prikaže velika elegantna kočija. » Kam želite iti gospodična?« In se nasmehne. » Na sprehod grem kar peš, toda hvala za ponudbo«. » Prav, želite koga za spremstvo?«. » Trenutno nikogar, se vidimo!«. » Ampak..« pomaham Jamesu ter pospešim s hojo. Kmalu pridem do Hyde parka in grem po bližnjico do naše hiše. Ko pridem do hiše je tišina, ponavadi slišim živžav že od sosednje hiše. Odprem vrata » Anabella, a si ti dragica?« slišim mamin glas. » Ja«. Vse najdem v sprejemnici. Vsi so objokani, najbolj pa mama. » Kako je moja mala punčka? Kje pa je? «. » Angela ima zlomljeno nogo, zvin roke in ureznino, na srečo je nezavestna… zdaj jo pa oskrbuje tisti Hobbs, najboljši zdravnik v celi Angliji v rezidenci Wycliffa«. Upam, da je to res, saj se mame drugače ne bi dalo potolažiti…. » Rezidenca Wycliffa?« počasi ponovi mama… » Ja, on se je ponudil, da bi Angelo tam oskrbeli…«. Mama pristopi k meni in prišepeta » Moja ljuba Bella! On je vendar najhujši ženskar, v posteljo pelje vse, kar ima krila!« Upsaa. Nato mama prvič v mojem življenju omedli. Ojoj, uboga mama! Kaj vse jo je doletelo danes!....

Prva ljubezenWhere stories live. Discover now