Prva ljubezen

35.del

Vprašam z velikim upanjem, da je kaj našel » Si prinesel?«. »Da« Olajšanje mi preplavi celo telo. » Dajte mi, torej to stvar«. » Izvoli« začutim ugrez postelje in njega za sabo«. » Kaj pa se greste?« se premaknem na rob postelje. » Grel te bom, kaj pa drugega« mi z roko zaobjame pas in me povleče k sebi. Vročina, ki je puhtela od njegovega telesa, je pomagala k temu, da me ni več tako bolelo. Bila je celo tako prijetna, da sem nehote zaspala v objemu njegovih rok. Zgodaj zjutraj, ko sem skozi okna komaj zaznala sončno svetlobo, sem se zbudila zaradi 3 stvari: počutila sem preveč utesnjeno, saj sem bila s hrbtom tesno privita obenj, bila sem lačna in nekaj trdega se me je dotikalo od zadaj, sploh nisem hotela vedeti, kaj. Osupnila pa sem, saj sem mislila, da ko bom zaspala, da bo odšel stran. Ne, zelo sem se uštela. Zatorej sem se spravila rešiti teh 3 problemov. Miže sem upala in molila, da ima trden spanec, saj ko sem z eno osvobojeno roko dvignila njegovo, nisem bila ravno nežna, uspelo mi je dvigniti in premakniti eno. Ko sem ravno mislila osvoboditi še drugo roko, se je on nepričakovano zasukal z mano vred, tako da sem ležala na hrbtu, on pa na meni. Krasno! » Zdravo Anabella« je rekel z hrapavim, zaspanim glasom ter pogledom plenilca , ki je zataval od mojih ustnic do mojih oči. Zbudil se je! Moj bog.....prepoznal me je! Hitro sem se premaknila izpod njega, do roba postelje, ko me ustavi njegov glas » Kam pa bežite?« je že čisto zbujen in gospodovalen. Bog, še celo zjutraj je lep kot kot bog. »Na lepše« mu odvrnem in vstanem ter grem do vrat, ki peljejo iz sobe na prostost, vsaj tako mislim . » Vi kar, dlje od mojih soban ne boste prišli« lenobno odgovori, ga zaslišim. Vendar nisem bila pozorna na to, da se je znal pretihotapiti za tabo tiho kot miška. » Pravico imam iti domov« primem za kljuko. »Seveda, ko vam bom jaz to dovolil« začutim topel dih na vratu. Obrnila sem se, dokler nisem tik pred sabo zagledala steno iz kosti in mišic ter njegovega obraza, na katerem ni bilo dvoma da je to mislil resno. » Ne potrebujem vašega dovoljenja« mu zabrusim, se obrnem in nadaljujem pot vse do izhodnih vrat na hodniku. » Ubogali me boste, ali pa vas bom lastnoročno odnesel nazaj«. Ignorirala sem ga še vedno, dokler nisem izgubila tal pod nogami in s trebuhom pristala na njegovem ramenu, tako da sem z nogami in z rokami bingljala navzdol »Spustite me!«. Ker me je preslišal, sem svoje nezadovoljstvo izrazila tako, da sem ga začela udarjati po hrbtu, baraba pa me potrepljala po zadnjici! Temno sem zardela od zadrege. Na srečo sva že prišla do postelje in sem samo še čakala, kdaj me bo vrgel nanjo. Nato sem začutila, kako je z rokami poprijel za moj pas in ga nežno spuščal dol, dokler nisem s čelom zadela ob njegov obraz in ker nisem vedela kaj naj z rokami, sem jih ovila okrog njegovega vratu. To pa ni spodobno! Spodobnost najbrž ni bila njegova odlika, prej nevarnost, saj sem jo kar čutila s celim telesom. Baraba mi je naklonila prav poreden nasmeh in nisem mogla kaj, da ne bi bila očarana. In še preden sem se zavedla, kaj namerava, me je že poljubljal.....