Prva ljubezen

42.del

Raje je trdno zaprla usta in se trudila, da ji ne bi ušel krik, ujet v njenem grlu. Njegovo koleno je iskalo pot med njena stegna, da bi jih razklenilo. Tega ni nameravala dopustiti, zato se mu je začela upirati. Celo po ramenih ga je začela tolči. Takoj je nehal poskušati. Naslonil se je na komolce in se nekoliko dvignil z nje ter jo začel grizljati po vratu. To ji je bilo všeč. Njegov topel, prijetni dih ji je dražil uho. Spreletelo jo je po vsem telesu. Mehko ji je šepetal, kako mu je všeč, kako si jo zelo želi, povedal ji je celo, kako neskončno lepa se mu zdi. Ko ji je nehal laskati, je bil prepričan, da mu je uspelo premagati ves odpor in da se mu bo popolnoma predala. Motil se je. Takoj ko ji je znova poskusil razkleniti stegna, je spet popolnoma otrpnila. Od nemoči je zaškrtal z zobmi. Dotik njene mehke kože na njegovi je še bolj razpihal ogenj njegove želje. Moral je vstopiti vanjo. Ampak na to še ni bila pripravljena. Od napora, ki ga je zahtevalo zadrževanje, so mi stopile na čelo kapljice potu. Vsakokrat, ko se je njegova roka sprehodila proti njenim prsim, je otrpnila. Nemoč je njegovo poželenje spremenilo v bolečino. Bil je na robu svojih zmožnosti, jasno je bilo, da bo kmalu izgubil nadzor nad seboj. Ni ji želel prizadejati bolečin. Obupno si je želel sunkovito prodreti v objem njene vročine. A preden si jo bo končno vzel, si ga bo želela. Vlažna bo in pripravljena nanj. V tistem trenutku pa prav gotovo ni bila. Ščipala ga je v ramo, da bi ga spravila s sebe. Sklenil je, da bo popustil. Samo za kakšno minuto ali dve. Prevalil se je na bok in se malo odmaknil od nje, preden dokončno izgubi razum, ji na silo razklene stegna in se zarine vanjo. Predstavljal si je, da bo za to, da se pomiri, potreboval le nekaj minut. Ko mu bo srce nehalo razbijati ob stene prsi, ko ga ne bo več vsak dih bolel, ko bo prekleta bolečina pod njegovim pasom malo pojenjala, takrat bo poskusil znova. Zapeljati devico je težko delo je pomislil. Počutil se je nesposobnega, ker niti s snubljenjem devic niti z ljubljenjem z njimi ni imel še nobenih izkušenj. Hotel je zgrabiti žensko, ki mu je zmešala misli in srce, vse odkar se je zaletela vanj.....in jo tresti, dokler ne bi začela ravnati razumno in nato zahtevati, naj se ga neha bati. Ob teh mislih je zmajal z glavo. Anabella je zadrhtela po vsem telesu. Takoj ko se je umaknil z nje, je izginil tudi občutek ujetosti. Spet si ga je želela poljubiti. Ob izrazu na Davidovem obrazu pa jo je zaskrbelo. Zdelo se ji je, da bo začel kričati nanjo. Globoko je vdihnila in se obrnila na bok ter ga pogledala v oči » David?« Ni ji odgovoril. Oči je imel zaprte, čeljusti stisnjene. » David, saj ti je všeč, ko te poljubim, kajne?« Nenadoma je spoznal, da ga njegova Anabella nič več ne boji. » No, ti je všeč?« je vztrajala. » » Da, všeč mi je, ko me poljubiš.