Prva ljubezen

37. del

Nato hitro spravim v usta 3 grižljaje, da mi ne bi slučajno vzel. Ko pa mi kapljica marmelade pade na brado, začutim njegov prste, ki mi odstranijo marmelado ter mi obrnejo obraz proti njegovim očem, ki pa so nepopustljive» Tako zdaj ko ste siti, zahtevam, da mi končno poveste, kakšna nesreča, je vašo družino pahnila v.... sedanje stanje?«. Ko njegove oči zrejo vame, jaz zbiram pogum, da mu končno povem resnico od začetka do konca, zraven nezavedno vijem rok, ko njegove nežno stisnejo moje » Kar boš povedala, bo ostalo med nama«. Tedaj, pomirjena končno začnem govoriti » Naša družina je vedno dobro živela, udobno, prijetno življenje, čeprav nismo bili zelo bogati. Imamo zemljo, ki je zelo rodovitna in kmete, ki delajo na njej in bili so dobri prihodki, zato nam ni nikoli ničesar zmanjkovalo. To se je spremenilo po rojstvu sestric, ko je oče iz neznanega razloga začel porabljati več denarja kot bi smel, ki so ga nam dajali kmetje in ga porabljal za zabavo s kartami, namesto za obnavljanje in izboljševanje posestva. Prišlo je celo do tega, da je oče pobral mesečni izkupček in ga uporabljal izključno za lastno zabavo. Mati je to vedela, vendar ni nič ukrepala. Medtem ko sem jaz prepozno ugotovila, sem potem očeta postavila pred dejstvo ali hazarderstvo ali družina in da to škodi ne le nam, temveč tudi drugim, ki so odvisni od nas. Kmalu zatem se je posvetil družini, vendar je v kratkem zbolel za tifusom in zaradi zapletov tudi umrl.« V tistem trenutku sem morala se pošteno potruditi, da sem zadržala solze, saj sem ga pogrešala... »Po njegovi smrti smo se že nekako znašli, vendar sem vedela, da ne bo tako dolgo trajalo. Morala sem najti drugo rešitev....... moja rešitev je bila zemlja, ki je bila znana po dobrih pridelkih. Na to sem slišala sem, da se dobrine iz Anglije dobro prodajajo v kolonijah Novega sveta. Razmišljala sem, da bi naše pridelke prodajali tja za veliko ceno in da bi izdelki prispeli do kolonistov, sem morala najti še prevoz do tja. Izbrala sem vaše prevozno sredstvo. In ker ne trgujete z ženskami, sem se hočeš ali nočeš morala izdajati za desno roko mojega očeta, najboljša krinka je bil hlapec. Torej sem se preoblekla in se odpravila do vas. Nadaljevanje pa že veste« Povedala sem mu absolutno resnico, nič zamolčala, nič dodala. Na koncu začutim presenetljivo olajšanje, ampak nočem, da bi me pomiloval. » Vi ste res posebna ženska, prav občudujem vas«. Sunkovito dvignem glavo in se zazrem vanj, saj nisem mogla verjeti, kar sem slišala. Tega res nisem pričakovala.