Prva ljubezen

16. del

» Živijo spet, danes imamo pa lepo vreme, kaj?« in zraven občudoval Anabello. » Prelepo, gospod lord« čisto zatopljeno odgovori. » Kaj pa počenjate na tleh?«. »Raziskujem«. » Raziskujete kaj?« in počepnem blizu nje , ampak ona se malo odmakne in to me zelo moti. » Raziskujem rože, nič posebnega«. » Ti si edina, ki jo poznam, da raziskuje rože« in ji z robcem obrišem umazanijo od zemlje. »Aha, kaj pa vi raziskujete?«. » Iščem in potem ulovim gusarje, ki se včasih odločijo napasti moje ladje«. »To mora biti najbrž vznemirljivo«. » Malo pa že. Pravzaprav sem vam prišel povedati, da me zaradi tega ne bo tukaj 2 tedna«.Hvalabogu! » Pri tem vam potem želim veliko sreče in varno vožnjo«. » Samo to boste rekli?«. » Kaj pa drugega?«. » Da me boste vsaj mičkeno pogrešali, ko me ne bo«. Za razliko od drugih se ona ne obeša po meni in obupano joka, da bi me zadržala. Zanimivo olajšanje. Nato Anabella vstane in hitro uganem, da namerava oditi brez vsakršnega pojasnila, ampak vseeno bom dosegel svoje. Z leti vaj sem se naučil hoditi tiho kot miška in sem se ji pretihotapil za hrbet in še preden je prijela za kljuko, so se moji prsti oklenejo njene roke in jo v loku obrnem k meni ter jo nazadnje stisnem v jeklen objem in hkrati zadržim na mestu » Ne bom te spustil, dokler ne bom slišal, kar bi rad «. Trmasto vzdigne brado in me drzno pogleda v oči » Potem boste čakali dolgo časa«. Nato 10 min stojiva v naelektreni tišini, ko David spusti glavo in se zbojim, da me bo spet poljubil, zato rajši zinem » Prav! Pogrešala vas bom«. » Za zdaj bom zadovoljen s tem, ampak drugič si boste želeli, da ne bi odhajal stran«. » Aha no, zdaj me pa spustite«. » Ti je v moji bližini nerodno?« in zraven okrepi objem. »Ne, me pa živcirate« rečem iskreno. On pa odgovor vzame kot za šalo ter se gromko zasmeje. »Zaradi vas je dan zares lepši« in me hitro poljubi na čelo ter končno odide. Oddahnem si, saj ga ne bom videla celih 14 dni. V tem času bo po sreči Angela že okrevala, jaz bom našla novega ladijskega prevoznika, saj njega ne bo tukaj, da bi preverjal »Tea« in nazadnje bo najboljše to, da ga nikoli več ne bom videla in si ga bom tako še najhitreje izbila iz glave. Čez nekaj trenutkov zaslišim, da me nekdo kliče, zato stopim skozi vrata v zidu na drugo stran in jih skrbno zaklenem ter pospravim ključ v priročen žep . Potem se odpravim nazaj do terase. Na njej zagledam Talio, ki me še vedno vznemirjeno kliče. »Sem že tukaj, a je kaj narobe Talia?«. » Gospodična le to, da smo vas iskali za kosilo, vas pa ni bilo od nikoder, potem pa je gospodar rekel, da ste na vrtu«. » A se nam bo gospod pridružil pri kosilu?«, saj pričakujem, da bo odšel po kosilu. »Gospodar je pravkar odšel v pristanišče«. On pa res ne izgublja časa! » Kje pa je James?«. » Gospod Bald je, kot sem videla šel z lordom«. Super, ena ovira manj, saj ima on vse hišne ključe oz. je imel .