Prva ljubezen

53

Elizabeth presenečeno zajame sapo » Toliko?? Oh, kako hitro mine čas. Koliko pa vidva fanta? Oprostite, spomin je malo luknjičast hehe«. Charles ponosno pove, da ima 14, a da bo kmalu 15. Robert za njim, da šteje 13 pomladi. Teta ploskne z rokami » Ooh, nerodnica jaz, kaj želite pojesti ali popiti?« Začudila sem se, da teta nima niti enega služabnika, da bi ji pomagal«. Spomnila sem se na Balda, ki je vodil za celo vojsko služabnikov. Nasmehnila sem se sama sebi. Deloval je strogo, ampak meni je tako prirasel k srcu. Teta je odšla iz sobe pripravit naše sobe in se kmalu vrnila s polnim pladnjem slaščic in pijače. Okrepčali smo se in si zaželeli lahko noč. Ko sem ležala v postelji, ki je bila rahlo neudobna, saj pernica ni bila dovolj dobro napolnjena, mi je u hipu v misli prišel ON. In tako kot v preteklih dneh, tudi v sanjah nisem imela miru pred njim. Naslednji dan sem se zbudila z bolečinami v mišicah. Aah, kako je neudobna ta postelja, ampak bolje kot nič. Skozi steno nisem slišala nobenega hrupa, ostali so še spali. Blagor njim. Odgrnila sem odeje stran in položila stopalo, na mrzla tla. To me je v trenutku zbudilo.. Prisilila sem se položiti drugo stopala na tla in se dvignila od postelje. Stopila sem k namiznemu ogledalu in ne da bi pogledala vanj, natočila vodo iz vrča v skledo in se z brisačko osvežila obraz in s krtačo počesala lase in jih tudi spela v zadovoljivo frizuro.. Nato sem se preoblekla in se spustila po stopnicah v sprejemnico. Teta je bila začuda že budna . Ko me je zagledala, ji je obraz razsvetlil nasmeh. Da ne bi bila nevljudna, sem jo po pravilih olike, poljubila na obe lici in zaželela dobro jutro. Stisnila me je za roke » Dobro jutro draga moja, kaj bi ti bilo všeč za zajtrk?«. Nisem se želela odpovedati mojemu najljubšemu obroku » Jajca na oko in črno kavo, prosim«. Pomignila mi je naj ji sledim » Pridi, najbolje, da se odpraviva jest v jedilnico«. Jedilnica ni bila nič posebnega, edini okras je bila rjava, dolga mahagonijeva jedilna miza kvadratne oblike, ki je bila dovolj velika za 8 ljudi. Teta se je posedla na čelo mizo, jaz pa ob njeni desni strani. Na mizi je bla različna hrana, od jajc do palačink. Elizabeth je vzela kruh in nanj namazala med. Še preden sem se zavedala, je bil moj zajtrk že na mojem krožniku. Čudno je bilo to, da so to jutro oddajala čuden vonj. Nisem se zmenila zanj in sem se vesele volje lotila zajtrka. Kmalu zatem so se nama pridružili še ostali. Da bi mama u miru jedla, sem pomagala dvočicam narezati palačinke na majhne koščke. Nato je teto zanimalo, kako to, da oče ni z nami. Zdi se mi, da je bila celo razočarana , da ga ni bilo. Še preden je mama dokončala stavek o očetovi smrti, se mi je dvignil želodec. Z široko odprtimi očmi sem si zatisnila usta in prestrašeno odtekla ven v toaleto. Misli so ji švigale sem in tja, upala je, da ni staknila kakšno čudno bolezen. Upala je, da se je samo zastrupila z jajci, saj so bila res nekam čudnega vonja......V toaleto je še ravno prišla pravi čas in našla nekaj, v kar je lahko izbruhala vse kar je pojedla. Tudi, ko je že to izbruhala, njenemu želodcu to ni bilo dovolj.