Prva ljubezen

63

Takoj ko je izgovoril te besede, je že spustil glavo k njej. Bella je lahko samo z grozo opazovala, kako se približuje njenim ustnicam. A še preden je lahko odmaknila glavo, jo je nagnil, tako da je bila njena glava ujeta v pregibu njegove roke in jo je lahko neovirano poljubil. Bog! Ni se dala, držala je usta trdno zaprta. A kljub temu, je vztrajal, vztrajal in vztrajal. Ko je začutila, da so se njegove ustnice končno odlepile od njenih, mu je hotela povedati par krepkih. A čim je odprla usta, so se že njegove prisesale nazaj. Pomislila je, da je naredila napako. In to veliko! Ker je imel prost vstop, je njegov jezik zlahka našel njenega in se poigraval. Hotela je zapreti usta in končati, ampak ji tega ni dovolil. Potem se je poljub spremenil v bolj nežnega, da je začutila njegovo hrepenenje. Vdala se je, saj hotela samo še enkrat in zadnjič izkusiti to drobno intimno dejanje. Kaj kmalu se je poljub poglobil v bolj strastnejšega. Izgubila je dih pa tudi misli. Zdaj je lahko mislila le na njegove ustnice, ki ji pošiljajo mravljince po celem telesu in spreminjali njena kolena v mehko žolco. Z rokami se je oklenila njegovega vratu. Nato ji je začel podarjati poljube na čelo, lica, nos in veke. Drhtela je od tolikšnega navala čustev. Počasi se ji je že začel vračati razum. Ko se je hotel spet vrniti na usta, se je hitro odmaknila, da je presenetila še samo sebe“ Moram iti“. Premaknil se je bližje k njej „Brez mene že ne“. Ni ji pustil ugovora, saj jo je takoj prijel za roko „Ali nisi prej rekla, da greš?“. Ona ga je gledala z odprtimi usti „kaj pa misliš, da bom prišla na sedmino z neznanim moškim z roko u roki? Kaj si bodo pa ljudje mislili?“. Zvito se je nasmehnil „ za to obstaja razlaga“. Dvignila je obrv „ Ares, kakšna le?“. Ni se mogel zadržati, prijel jo je za glavo in ji nepremično zroč v oči rekel: Ta, da sem tvoj zaročenec in da me ne bo nič ustavilo, da se ne bi poročila“. Naenkrat je imela vlažne oči, a se je še pravočasno zbrala. „ zdaj pa res moram odpraviti.Gotovo me že pogrešajo.“ Obrnila se je stran od njega in šla proti hiši. On ji je sledil tik za petami. Ko sta vstopila v hišo, je dal roko za njen hrbet. To je jasno nakazovalo, da je njegova. Številni pogledi moških je upadlo, čim so vidli njegov mrk izraz na obrazu. Nasprotno so pa njihove žene stopale na prste in dvigale glave, le kdo je ta čedni prišlek z Anabello. V njihovo obmorskem mesto je bolj poredko prišel tako eleganten in spoštovan gospod. Anabella ni vedela, kaj naj si misli. Vedela je pa, kaj mora narediti. Sunkovito se je obrnila, da se je Wycliffe, ki je bil tik za njo, skoraj zaletel vanjo „ Takoj daj roko z mojega hrbta. Tole je neprimerno!“ Uslišal jo je. Ko je že mislila, da ne more biti slabše, je ves čas čutila njegov pogled na sebi. Zasledoval jo je s pogledom. Škoda je že bila narejena. Zdaj so vsi vedeli, da je povezana z njim. Začeli so šepetati med sabo in po možnosti tudi opravljati. Ignorirala je in se posvetila sedmini. Kljub temu, da je že bila proč 10.ura zvečer, ljudje kar niso in niso hoteli domov. Potem je za to poskrbel kar Wycliffe sam. Ko so pospremili ljudi do vhodnih vrat, so se teta, brata in sestra končno odpravili spat. Nič niso rekli glede Wycliffa. Ostala sta sama. Ona ni vedela kaj naj... Wycliffe je bil vesel, že ko jo je samo gledal. Kar naenkrat je na sebi začutila njegove močne roke, ki so jo dvignile in stisnile k njemu. Naslonila je glavo na njegov širok prsni koš. Ni vedela zakaj, ampak v njegovem objemu se je zmeraj počutila varno in da je ne more doleteti nič hudega. Ni trajalo dolgo, da jo je zmanjkalo. Wycliffe pa kakor je videl stanje tetine hiše, ni bilo prav nič udobno. Težko je gledal, kako je bila izmučena, a vseeno morala stati na nogh. Anabelli je pa želel, da se resnično spočije, zato se je odločil, da jo bo nastanil v mestnem hotelu nedaleč od tod. Tako jo je narokah nosil vse do hotela in zahteval najboljši apartma ter podkupil vratarja, da ne bi o tem niti črhnil. Ko je prispel do sobe, je z nogo butnil v vrata, da so se široko odprla. Na hitro je pogledal naokoli in bil zadovoljen, kar je videl. Potemje hitro nadaljeval pot proti spalnici, kjer jo je končno odložil. Sezul ji je čevlje, ostalo pa pustil, saj je vedel, da njegova draga da veliko na spodobnost. Na koncu jo je še ogrnil z odejo in jo kljub temu, da je spala, poljubil na usta. Ni se mogel premagati, ko pa je bila ta lepa in nedolžna. Kmalu se ji je pridružil pod odejo. Tudi sam je bil oblečen, saj ni hotel tvegati, slekel si je le suknjo. Z roko jo je objel čez pas in jo potegnil še bliže k sebi. Bil je močno zadovoljen s seboj, saj je končno našel svojo ljubo. Ni si znal predstauljati življenja brez nje. Postala je njegov smisel, da se izboljša osebnostno kot človek. Hkrati se bo trudil, da bo srečna z njim.