46. del

63 7 0
                                    

Zgrudil se je nanjo, prešiba, da bi se mogel premakniti in preveč izpolnjen, da bi se sploh hotel. Glavo je naslonil na vdolbino pod njenim vratom. Še vedno je dihal globoko in drhteče. Ona tudi. To mu je ugajalo. Takoj, ko je njen prijem malo popustil, se je prevalil na bok. Potegnil jo je s sabo, preprosto zato, ker je nekako ni mogel izpustiti. Čez natanko 5 min prijetne tišine, je potrkalo na vrata. »Kdo je?« se je zganil in jo nežno poljubil na čelo, ter jo še bolj pokril, da je ne bi zeblo. Izza vrat odgovori globok moški glas » Smith, sir«. Čisto je pozabil na dopoldanski sestanek z gospodom Smithom. » Pojdite v pisarno na Primary street, pridem za vami«. » Kakor rečete gospod« odvrne glas, ki ga pospremi topot njegovih korakov. Nato je vstal in se namenil proti oblačilnici. Tam si je hitro navlekel belo srajco ter črne hlače in nazadnje tudi črn suknjič. Zaslišal je, da je tudi Annabella vstala. Vrnil se je nazaj v sobo in pri tem zapenjal gumbe na suknjiču. Opazil je, da se je sramežljivo ozirala okoli sebe. » Ali mogoče iščeš mene, draga moja?« se ji je zvito nasmehnil. Okoli svojega telesa je trdno stiskala rjuho in še vedno begajoč iskala nekaj. » Iščem moja oblačila, ampak ne vem, kje bi lahko bila«. Počasi je stopil je k njej in jo potegnil tesno k sebi » Nikoli več jih ne boš videla«. Zgroženo je zajela sapo. » Dobila boš še boljša oblačila, čeprav moram priznati, da si taka več kot popolna«. Mislila je že ugovarjati, ko jo je prekinil z poljubom » Moram oditi na sestanek. Ne pozabi misliti name.« Preden je lahko zajela zrak, ga že ni bilo več. Ostala je sama, še vedno z rjuho na sebi. Pa saj ne misli resno, da bo cel dan v tem. Prav pogrešala je dotik tkanine na svoji koži. Nato se je domislila rešitve. Odšla je proti njegovi garderobi. Še preden je vstopila, so jo obdajale njegove vonjave. Čudila se je, da ima tako veliko sobo, namenjeno samo oblekam, a je nato videla, da ima zasedeno le polovico omare. En gizdalin manj! Hvalabogu. Tisto debitansko leto je bilo grozno. Večina kandidatov je bilo oblečeno v odbijajoče obleke, da še njihova lepota in bogastvo nista vsega skupaj olajšali. Ko je dlje časa zrla v različne vrste blaga srajc, se je odločila za modro z črnimi črtami ter lahek suknjič. Zadovoljna s svojo odločitvijo se je odpravila nazaj v sobo. Misel, da bi odšla od tukaj in pobegnila, je bila prava v tem času, ko ga ni bilo v bližini. Res si ne želi postati njegova ljubica in si tako zapraviti življenja. Zato mora ugotoviti samo še, kako to izvesti. Iskala je kakšna poškodovano okno, vrata, skrita vratca. Nič. Rešitev je prišla v obliki osebe. Hotelska sobarica je misleč, da v stanovanju ni nikogar, odklenila ter pustila vrata odprta. Tedaj se je izmuznila in izginila v trdi megli.

Prva ljubezenHikayelerin yaşadığı yer. Şimdi keşfedin