Prva ljubezen

11. del

Ja nesrečo, ne boste verjeli, ampak danes, ko sem pila čaj, sploh nisem preverila, kako vroč je in sem si opekla ustnice«. » Zato, imaš tako velika usta….« je vsa razumevajoča sestra. Ja sestra imaš prav imam velika usta, samo po zaslugi njega, ki mi napravil tako imenovano NAJBOLJŠO RAZLAGO! Vendar tega na žalost, ne morem reči štiriletnemu otroku…..Tako da sem sama v tej godlji. » Ja drugič pa morate preveriti, kakšen je vaš čaj«. Hvala pametnjakovič! Ampak ne vem, če je imel ta stavek tudi kakšen skrit pomen…..a bi morala preveriti, kakšen je on, preden me je…..Saj sem zvedela od mame, da je ženskar, ampak…………….nism verjela, da je res ženskar…..no zdaj sem dobila potrditev……saj se kavalir ne poljublja s skoraj neznano damo? » Hvala za nasvet gospod, vendar sem to vedela že brez vašega prijaznega nasveta«. On se mi nazaj le nasmehne, kot da bi vedel, česar jaz ne…. Čez nekaj sekund zaslišimo gospodinjo, ki pelje pred sabo voziček poln hrane. » Pripeljala sem vam zajtrk, ki bi bil dober tudi za samega kralja! Ali je v redu gospodični, oprostite Anabella in Angela?« In naju pričakujoče pogleduje… » Mary meni se to zdi čudovito, hvala, ker si tako potrudila«. » Ja, sita bom kot medved« se zareži sestra. Strmo jo pogledam, ker je izrekla neprimeren stavek za gospodično pa tudi da se spomni zahvale. » Pa hvala za zajtrk«. Mary od pohval zardi. » Počaščena sem, da kuham za vas« in se prikloni ter odide. Ko gospodinja odide, se napotim k vozičku, da bi naložila Angeli zajtrk, vendar pazim, da stopim na nasprotno stran, kjer sedi nagajivec, ki napeto opazuje vsak moj korak in se ga odločim ignorirati. » Kaj bi želela za zajtrk?«. » Ammm…. Sestra si očarano ogleduje voziček poln dobrot….. Želim si tiste jagode s testom in veliiiiiiko smetane!« Ne morem si kaj, da se ne bi nasmehnila, saj je ona naravnost nora na smetano. Torej ji izpolnim željo in ji na krožniček naložim, kar je zahtevala. Za zahvalo me poljubi na lica. Nameravam se usesti in ji pomagati pri hranjenju, ko se oglasi on » Nekomu ste pozabili postreči«. » Ta nekdo ima zdravo roko, da si lahko sam postreže«. » No, bom pa jaz tako prijazen, da bom postregel sebe in hkrati še vas, kaj boste?« in se pričakujoče ozre vame. »Čokoladne kekse in marelično marmelado, HVALA«. Iz njegovih rok vzamem krožnik, vendar ko oplazim njegove prste, me ti ne spustijo. Kaj bi zdaj rad??? » Pričakujem drugačno zahvalo«. Pa saj ne misli, da ga bom poljubila na lica??? Delam se nevedno. » Kakšno zahvalo pa ste mislili?«. » Takšno, kakor vam je naredila sestra« in mi pomežikne. » Gospod, saj veste, da to ni dovoljeno«. » Angela, ali se lahko sestra zahvali, da sem ji postregel?«. » Bella, če se ne boš zahvalila, bo žalosten veš«. » Zelo bom žalosten« reče s prepričljivim otožnim glasom. Da bo tega čimprej konec, se sklonim in ko nameravam prisloniti ustnice na njegovo desno lice, se on nepričakovano zasuka in mu tako poljubim ustni kotiček, on pa mojo spodnjo ustnico. Spreleti me elektrika, ki me zajame od glave do peta. Prisilim se, da se odmaknem od njega. » Gospod, kaj ste hoteli s tem doseči?«. » Da bi mi vrnila poljub.«. » Zakaj bi vam ga morala vrniti, vi ste se spravili na moja usta in še to sploh niste moj tip moškega«.