Prva ljubezen

65

Še preden je prijela za kljuko, jo je nič kaj nežno prijel za komolec in obrnil k sebi „Kdaj si mi nameravala povedati?“ Videla je po trzanju čeljusti, da zadržuje jezo „ Ne vem o čem govoriš“. Neizprosno je strmel vanjo „ Mogoče o tem, da nosiš mojega otroka!“. Ni se dala „ Nisi bil edini in nisem videla potrebe, da bi ti povedala, sploh ker sva midva zaključila“. Že je videl skoraj vse rdeče pred očmi „ A tako? Potem pa bom poskrbel, da bom tvoj zadnji. Ne bom trpel drugih, ker si samo moja! Ljubica, če še ne veš, sva šele dobro začela. Otrok je moj, vem. Ne drzni si tega zanikati “. Prekrižala je roke in vztrajala » In kaj boš naredil zdaj? Nič, ker ti tega ne bom dovolila«. Še bolj se ji je približal, da je zavonjala njegovo tako znano milo, za razliko od drugih ni uporabljal kolonjske, a je vseeno dišal po mušusu in sandalovini. » Če pričakuješ, da te bom vprašal za dovoljenje, te moram razočarati. Čisto preprosto je. Vzel bom, kar mi pripada.« Odmaknila se je za korak » Zakaj? Lahko izbiraš med različnimi, celo grofovskimi hčerkami, ki so primerne zate po nazivu in bogastvu. Seveda pa moraš gledati tudi na osebnost in s tisto s katero se boš ujel tudi v pogovoru, boš vedel da je prava. Ona ti bo lahko dala otroke in si bosta skupaj ustvarila srečo«. Njegove oči so se omehčale, ko je znova med razlaganjem pogledala vanj »Hmmm….zanimivo. Nobena se še ni potrudila, da bi me odvrnila od poroke. Ne bo šlo. Nobene druge nočem, ker hočem imeti tebe samo zase«. Zavdihnila je » Hvaležna sem ti za pomoč in gostoljubje, ki si ga nama izkazal z Angelo kot tudi za čudovito izkušnjo, ki je ne bom nikoli pozabila, a to je to. Konec.« Srce ji je razbijalo a se je trudila zveneti mirna. Ni mu hotela uničiti življenja z otrokom na grbi. Družba je zanj odločila, da bo zanj dobra samo gospa popolna.»Ničesar več ne čutim do tebe in tudi ne bi zahtevala kaj v zameno. Želim ti veliko sreče v življenju. Prosim pa edino to, da pustiš mene in mojega otroka na miru ter da grem končno domov.« Samo malo je stegnil roko in že spet jo je imel v objemu » Draga moja lažeš. Tvoje telo pa ne. Odzivaš se na vsak moj dotik, celo besede. Ne sprenevedaj se. Zdaj pa drhtiš v mojem objemu. Ne…ne boš me prepričala. Imel te bom zlepa ali zgrda. Glede prve prošnje ti ne morem ustreči. Lahko pa te odpeljem domov.« Sekundo zatem se je sklonil in jo dvignil v naročje ter zaklical slugi Phelpsu, ki je stal pred vrati, naj pripravi črno dvovprežno kočijo. Ko je z njo prišel skozi vrata hotela, mu je Phelps uslužno odprl vrata kočije, da je brez težav vstopil v kočijo. Z njo v naročju se je usedel ter zakričal naslov domovanja njene tete. Pogledal je navzdol in videl, da ima zaprte oči. Ni se je mogel nagledati. Želel jo je gledati vsak dan svojega življenja. Želel je čutiti njene dolge svilene lase med prsti. Začutiti mehkobo njenih ustnic. Slišati njen zven svojega imena. Slišati njen smeh, ki se mu noben ni mogel upreti, še posebej pa on. Skoraj se mu je zmešalo, ko je preživljal dneve brez nje. Ni si znal več predstavljati življenja, ne da bi bila ona vključena vanj. Anabella je trmasta, a kmalu bo spoznala, kako je edino prav da je z njim in kakšno srečo bo z njim dobila. Vsak dan se bo potrudil, da ji bo priklical nasmeh na obraz. Ko bi bila žalostna ji bo nudil ramo ob katero bi zajokala in tolažilni objem. Glede tega je tudi odločeno, da bo sama opremila graščino, kakor bo želela. Hotel je, da se zares počuti kot doma. Služinčad že komaj čaka, da se vrneta domov. Bolj Anabello kot pa njega hehe. Bald je čisto spremenjen, odkar ji je Anabella zapustila. Prej je bil prava podoba strogosti. Zdaj se pa obnaša se kot mati kokoš, saj ga skrbi vse v zvezi z Anabello. Stavil je, da ji bo ob pozdravu poljubljal tla in se na sploh obnašal tako, da ji bo ustregel, karkoli bi želela. Osvojila ga je s svojo srčnostjo.