Prva ljubezen

27 del

»Gospodična Anabella!« naglas zakriči v vidnih mukah uboga Beatrice, ravno ko končno prispem do njene postelje in jo primem za roko. »Tukaj sem Beatrice, ne boj se. Ob tebi bom« ji nežno prigovarjam. »Oh, prišli ste!« ji v oči stopijo solze.....upam da solze sreče. » Nikakor ne bi želela zamuditi rojstva tvojega otroka« ji odgovorim iskreno. Nekaj je hotela odvrniti, ampak jo je prekinil krč, ki bil močnejši od prejšnih, saj mi prej ni stiskala roke kot da bi mi jo hotela zlomiti in to je vedno bolj kazalo, da se bo zdaj zdaj začelo. Zaskrbljeno sem pogledala naokoli, če je v bližini kakšna babica ali pa celo zdravnik » Je tu kje blizu kakšna babica ali pa zdravnik?«. Čisto vsi prisotni kar jih je bilo so žalostno odkimavali, le eden je stopil naprej do mene in povedal » Oba, ki sta dodeljena za ta dvorec, sta dopoldne odhitela pomagat 4 ženskam, ki so ravno takrat rojevale in očitno še nista zaključila svojega dela«. » Potem pa pohitite do najbližjega doktorja in ga privedite sem!« vznemirjeno zahtevam. Nato se preden obrnem, poskusim umiriti, da ne bi po nepotrebnem vznemirjala prijateljice, ko se v nekaj sekundah umirim, pogledam Beatrice, ki jo mučijo čedalje bolj redni popadki » Dihaj Beatrice, skozi nos noter, skozi usta ven, ja tako, bravo, zelo dobro ti gre!« pohvali dodam še nasmešek, ki je upam, da zgledal ohrabrujoč. Čeprav je trpela, mi je vrnila nasmeh, tako značilen zanjo. Tedaj pred mano stopi gospa starejših let....če se prav spomnim mama kuharice Lety »Gospodična, bojim se, da ne bomo dobili nobene druge pomoči, saj je naš gospodar hudo sprt s sosedstvom in zaradi tega nas bodo takoj spodili, čim nas vidijo«. V meni se prebudi jeza zaradi tega tepca, saj si Beatrice ne zasluži takega ravnanja. Ravno ko hočem naročiti, naj poiščejo mojo mater in jo pripeljejo sem, saj ima ona več izkušenj s porodi, me ustavi Beatrice »Anabella, želim, da porod vodite vi«. » Ampak...jaz nimam toliko izkušenj....« me zgrabi strah. » Vseeno vam povsem zaupam« se z očmi polnimi zaupanja zazre vame. Nato se trudoma poskušam spomniti, kaj vse je potrebno pripraviti za porod » Prinesite mi čiste škarje, pravo žganje, čiste rjuhe, brisače, par krp in posodo z vročo vodo ter posodo z mrzlo vodo! Takoj!«. Ko mi prinesejo vse potrebno, me zmoti prevelika količina ljudi v prostoru » Prosila bi vas vse, razen Bonnie, da se odstranite iz sobe, saj bi zelo potrebovali zasebnost«. Bonnie, Letyini mami sem dovolila ostati zato, da mi bo pomagala in če bo kaj narobe, svetovala pri porodu. » Bonnie vi preverite koliko je odprta, jaz ji bom pa omočila čelo« pomignem starejši ženski. » Odprta je okoli 8 cm« pokuka izpod rjuhe, ki so bile položene čez noge nosečnice. Poskušam se spomniti kaj je že rekel doktor.... »Da začnete potiskati gospa Frederica, morate biti odprti najmanj 8cm, še malo pa boste začeli«......Medtem ko sem se spominjala, sem na Beatričino čelo dala par mokrih krp in jo tako hladila. » Beatrice, zdaj me pa pozorno poslušaj. Zdaj bova začeli potiskati in to delali tako dolgo, dokler ne bo vsega konec, razumeš? In ne pozabi dihati, prav?«. V odgovor mi hitro pokima. Potem se za boljši nadzor premaknem med njene noge, da spremljam popadke in da bi varno pričakala dojenčka. Vmes mi gospa Bonnie pripravi sveži brisači za novorojenčka, jaz pa da poskrbim za higieno, si umijem roke z milom in vročo vodo, nazadnje si čez roke zlijem še žganje in tako pripravljena začnem bodriti prijateljico, da potiska kar ji dajo moči. Porod je vse skupaj trajal 7h in na koncu smo dobili prečudovito deklico, ki pa je takoj, ko je prišla na svet, zajokala kar so ji dala pljuča. Punčko sem najprej očistila, zavila v čisti brisači in jo nežno predala mladi mamici » Tako, pa smo jo le dobili« se jima utrujeno nasmehnem, saj je to edinstveni prizor, ki se lahko zgodi le med materjo in dojenčkom. Beatrice je dojenčico takoj obsula z drobnimi poljubčki in jo občudujoče gledala.