10. del

74 9 0
                                    

Ko opazim, da so se prevez na prsnem košu strgale in napol razgalile oprsje TEA?!, šokiran nad tem nezavedno zajamem sapo in kot en bebec buljim v njeno oprsje. Odpre oči, čudovite oči, pomislim. Nevedoč pogleda, kaj je tako pritegnilo moj pogled in z grozo ugotovi da so se preveze na prsnem košu strgale in napol razgalile njeno oprsje. » Gospodična…« rečem. Kolikor mi moči dopuščajo hitro stegnem roko, da mi ne bi pobegnila, saj sem to namero videl v njenih očeh. Ko ravno ravno prav stegnem roko, da bi jo prijel tudi za ramo, hitro vstane in začne hitro hoditi, skoraj teči. Ženska mi ne sme pobegniti! « Z rokami srajco zadrži bolj skupaj in hitro kolikor more z bolečinami v nogah stopa proti vhodnim vratom gostilne, ko me zasliši za sabo » Gospodična čakajte!« Pogleda nazaj in jaz hodim proti njej vedno bližje. Ona pa namesto, da bi se ustrašila dveh pijačkov se vrine med dva moška pred vrati ter enega rahlo porine, da pijano pade po tleh. To je storila zato, da bi me upočasnila. Uspelo ji je, saj je tisti moški padel ravno name. Od jeze zakolnem, vendar hitro porinem moškega na pult in pohitim za njo. Ravno sem izstopil iz gostilne, ko ona začne šepajoče teči , dokler ne zavije do vogala Ridgeway street in je ne vidim več. To žensko bom našel, pa če bom moral obrniti na glavo celo Anglijo! Po tej misli se vendarle odpravim domov. Če se prav spomnim je ura 3h zjutraj. Čeprav me rana skeli in sem na smrt utrujen, mi na poti do doma ves čas švigajo misli samo o NJEJ ali kakor je že rekla, da ji je ime Teo. Saj sem vedel, da ni pravo ime! Čez par minut prispem pred rezidenco in skočim s Titana na tla, ko priteče Bald. . Iz hleva se prikaže konjušnik Powell, ki odpelje konja Pa zakaj je še buden………Pa sem mu rekel, naj me ne čakajo. » Gospod, želite kaj?«. » Ja Bald, želim to, da mi se odpraviš v posteljo…TAKOJ«. Edino z Baldom sem še kar vljuden, saj mi je stal ves čas ob strani, ko sem pred 10 leti preživljal hude čase. » Gospod! Kaj pa je narobe z vašo ramo??« očitno opazi krvavi suknjič. » Samo površinska rana od strela je, Bald«. » Samo, veste, da tudi eni skupijo površinsko rano, pa so preveč šibki in umrejo od take rane? Mi dovolite, da vam oskrbim rano?« skoraj sem pozabil, da je Bald mojster oskrbovanja ran, saj je bil včasih pirat. Rade volje sprejmem njegovo ponudbo, saj sem preveč zbit »Vem in kot vidiš sem dovolj moškega, da ne bom umrl od take ranice. Dovolim ti, da me oskrbiš. Zdaj pa pojdiva noter«. Ko pridem v mojo delovno pisarno, ki več očitno kaže, da je to moška soba, se takoj odpravim k mizici z žganimi pijačami. Natočim si za prst merice škotskega viskija, saj je ta zelo močna pijača in noter vržem dve kocki ledu. Nato se vržem v očetov naslanjač in čakam, na Balda, da prinese pripravke. Medtem poskušam razmisliti o tem, ali poznam kakšno družino Halley, saj je ta ženska povezana z njimi. Mmm….Ha..Hallingham .Haven ,Hayden, Hazzard, Hayn, Haye, Hawk.........Presneto! To so edine družine, ki jih poznam in se začnejo na –Ha……………………Ne poznam pa nobene Halley. Bom moral povprašati Balda. Ta je v očetovih časih nadziral goste in strežbo na zabavah, ko so prihajale številne družine na njune zabave. Upam, da ga njegov sijajni spomin ni zapustil in mi bo lahko kaj razkril o tej družini. Vrata se odprejo, Bald pa ima na pladnju svoje številne pripravke, za oskrbovanje različnih ran. Nikoli, ga še nisem videl, da ne bi oskrbel še tako težke rane. Že od otroških let me zanima, od kje je pobral tolikšno znanje, vendar ga še nikoli nisem vprašal. Strežaj vzame stekleničko, v kateri plava par meni neznanih zelišč in iz katere tako zelo smrdi. » Ljubo bog, kaj tako smrdi Bald? Pa menda mi ne boš tega namazal na rano ne?«. » David, ta mešanica, nad katero tako vihaš nos, je pozdravila še tako grde rane, zato prosim, da imaš spoštljiv odnos do nje«. V odgovor si slečem oblačila na prsih in mu dovolim, da mi namaže čez rano. » David, ti nimaš kar nedolžno ranico, če bi se obrnil še za 1cm bi ti predrlo ramo, tako pa te je samo grdo opraskalo«. Hvalabogu, saj z predrto ramo ne bi mogel iskati skrivnostne ženske. Potem mi namaže še eno kremo, ki naj bi pospešila celjenje rane in mi zaželi lahko noč. Kmalu po tem, ko on odide, se še jaz odpravim v svojo sobo, da bi se odpravil spat. Odrgnem odeje na postelji, se hitro slečem in smuknem v posteljo, ko se spomnim, da sem Balda pozabil vprašati po družini Halley. Preden me vzame spanec,se spomnim njenih čudovitih oči…tako rjavo….nežnih…..,ki jih ne bom pozabil do konca svojega življenja. Potem mi namaže še eno kremo, ki naj bi pospešila celjenje rane in mi zaželi lahko noč. Kmalu po tem, ko on odide, se še jaz odpravim v svojo sobo, da bi se odpravil spat. Odgrnem odeje na postelji, se hitro slečem in smuknem v posteljo, ko se spomnim, da sem Balda pozabil vprašati po družini Halley. Preden me vzame spanec,se spomnim njenih čudovitih oči…tako rjavo….nežnih…..,ki jih ne bom pozabil do konca svojega življenja. Naslednje jutro se zbudim ravno za zajtrk, saj ponavadi vstanem 1h pred služabniki, saj težko spim…..najbrž sem se zbudil bolj pozno zato, ker sem bil preveč zbit potem pa je tukaj še ta strelna rana. S težavo premaknem desno ramo, saj mi je zaspala, tako da si moram pomagati z levo roko. Prekleta roka! Ko premaknem ranjeno ramo, me preplavi tisoč mravljincev, vendar začuda ne čutim bolečine. Odgrnem odeje in se hitro odpravim v garderobo, ki je po mojem okusu prevelika zame. Zakaj je oče rabil toliko oblek, pa jih polovico sploh ni oblekel? To bo ostalo vprašanje brez odgovora. Stopim k ogromni omari in takoj vzamem jahalne hlače in belo pleteno majico. Ne vem kdaj se je to začelo, ampak imam veliko strast do jahanja, še posebno ob jutrih, ko ni nikogar in si sam, okrog tebe pa je spokojna tišina. Tokrat sem se odločil, da bom odjahal v Hyde Park. Ravno si zapnem zadnji gumb, ko pride Bald. » Gospod, kot vidim se odpravljate na jutranjo ježo«. » Da, vendar bom danes vseeno prej pojedel zajtrk, kaj je danes?«. » Jajca na oko in črna kava«. » Zajtrk mi prinesite v zgornjo jedilnico«. »Takoj gospod«. Strežaj se odpravi po zajtrk. Nato preberem še poslovna poročila, ki poročajo, da je moja družba ta teden pridobila še 2 bogata naročnika iz JZ Azije. Iz garderobe se podam v jedilnico, kje me že čaka topel zajtrk. Z velikim tekom pojem zajtrk in z nestrpnostjo čakam, da Bald prinese suknjič zame. » Gospod, izvolite «. Pustim, da me ogrne in da mi odpre vhodna vrata » Lepo ježo vam želim, gospod«. Komaj stopim na tlakovano dvorišče, ko pridrja Titan za njim pa njegov konjušnik. Očitno je tudi konj nestrpen kot jaz…Hahah…zabavno. »Gospod, konja nisem mogel zadržati«. » Že v redu Powell«. Nato skočim na konjev hrbet in že dirjava proti Hyde Parku. Ooh kakšna blažena tišina je tukaj. Čeprav so bili služabniki tihi, vseeno nisi mogel spregledati njihove navzočnosti. In vznemirjenost, ko čutiš to, da si tako kot bi bila eno s konjem in skupaj odkrivata veličastnost divje ježe….. Ko se s Titanom podava skozi veje dreves, za trenutek zagledam družino…nee,…tisto je bila skupina otrok z mlado žensko. V hipu mi pride misel skrivnostna ženska in do konca ježe si je nikakor nisem mogel izbiti iz glave. Dobil jo bom, pa naj se zgodi karkoli! Kar naenkrat tišino razpara otroški krik, za njim pa vznemirjen ženski glas. Opravim se za zvokom, vendar traja 5 minut, da prispem do tja. Zagledam žensko na tleh, zraven nje pa majhno punčko. »Dragica, ne boj se, takoj te bomo rešili, prav?« Ihtenje nekoliko poneha. Zraven se vključi še punčka » Ja, princ na belem konju te bo prišel rešit, zaljubil se bo vate in srečno bosta živela do konca dni, pa še prej boš poročena kot Bella«. Odločim se priti bližje, ko me zaslišita. Ženska vstane in vsa vesela se obrne, vendar kot vkopana obstane, zdi se mi, da je pričakovala koga drugega. Ni druge, morala bo biti zadovoljna z mano. »Pozdravljeni, kaj pa imamo tu?«. Par sekund je brez besed, vendar se kmalu zbere » Gospod, rabili bi vašo pomoč. » Prav, kaj pa naj naredim?«. » Vi ste najbrž dovolj močni, da bi varno dvignili mojo sestro?«. Preseneti me s tem vprašanjem, kaj ne vidi, da nisem ravno šibek starček? »Brez problema gospodična«. Stopi do jarka in mi pokaže, kje je sestrica padla. » Presnete barabe, te pasti nastavljajo tudi v parkih!«, iz žepa potegnem nož in konju prerežem del vajeti, da jo bom uporabil kot plezalno vrv v jarek. »Gospodična, držite konja na miru, da me bo potem sam potegnil navzgor«. Približa se konju in ga zadrži. Ko ga zadrži, stopim do roba jarka in se oklenem vrvi» Kako je ime vaši sestri?« me zanima. » Angela«odgovori, nato se počasi spustim dol in čez nekaj trenutkov pridem na dno jarka. Vidim punčko, ki se kar pogumno drži, da ima zlomljeno nogo in številne praske» Živjo Angela, ne ustraši se, sem David čisto priden fant, a ti lahko pomagam?« Po nekaj trenutkih tišine se oglasi Angela » Seveda, da mi lahko pomagaš moj PRINC «… nekaj sekund tišine ..» Princ? Am… ja princ sem ja, glej okleni se me okoli vratu pa bova kmalu zunaj, prav?«. Vedel sem, da jo bo bolelo, zato sem poskusil jo prijeti tako, da bo bolečina manjša. » Auuuuuuuuu!, tako me boli noga in roka!«. Ojoj, upam, da poškodbe niso prehude… Vrv se napne, ko jo povlečem » Titan, HAVT!« in konj začne premikati nazaj in s tem naju privleče nazaj gor. Kmalu se prideva na plano, na mojih iztegnjenih rokah pa leži nezavestna Angela in z njo stopim na tla. Gospodična takoj švigne k njej, in jo hoče vzeti v naročje, vendar ji topreprečim » Gospodična, deklica potrebuje nujno nego….«.V tem trenutku prispe fant z zdravnikom in še en fant z dvema močnima delavca. Hoče se mi zahvaliti za pomoč, ko jo prehitim » No kakor sem že rekel, punčka potrebuje nujno nego in jaz imam v bližini dom, zato bi bilo pametno, da jo odpeljemo k meni, vi in doktor pa bi bila zraven.« Tačas se vzdignem na konja skupaj z nezavestno punčko in ji podam roko. » Greste ali ne, to je vaša odločitev« rečem nepopustljivo. Vidim, da okleva, ko končno prevlada zaskrbljenost za sestro. Prime mojo roko in se vzdigne na konja za moj hrbet.

Prva ljubezenWhere stories live. Discover now