Prva ljubezen

50

Vendar, kako se je čudovito poljubljal in povzročal vznemirjenje njenemu telesu. Dvomila je, da bo še komu drugemu uspelo, kar je samo njemu. Nikoli ji ne bo žal, da se je predala temu moškemu. Spomin na njega bo za vedno shranila v svoj kotiček srca in ga skrbno čuvala. Tedaj, ko je sklenila s to mislijo v glavi in srcu, je začelo snežiti. Bolje rečeno močno snežiti. Ooh ne, samo še to se nam je manjkalo. Sama ni bila zadosti oblečena, saj se je preoblekla v mamino poletno obleko, saj je prišla do posestva napol naga. Čez nekaj časa je kočijaž ustavil konje in odprl loputo ter pomolil glavo skoznjo » V tem vremenu lahko nadaljujem vožnjo kvečjemu še 1h, saj so konji močno potrebni počitka«. Ob njegovem izrazitem obarvanem naglasu so se ostali prebudili. Začutila sm sukanje obleke » Bella, a bomo kmalu tam?«. Glavo sem obrnila k Analei » Dragica, ne bi ti znala povedati, saj še sama ne vem«. V tem trenutku je kočijaž speljal in nadaljeval z vožnjo. Začutila sem, da se je tudi notranjost kočije ohladila. Med vožnjo smo se okrepčali z malico in čajem. Kljub čaju nas je čedalje več zeblo. Na srečo je mati naročila, naj vzamemo veliko odej, saj nikoli ne veš kdaj te bo ujel mraz » Otroci moji, vzemite odeje in se pokrijte! Anabella, ti se pa obleči v moj topel plašč«. Nisem hotela, saj nisem želela, da mama zboli in ker sem vedela, da ji je ta plašč zelo ljub » Mati, kot vidite me ne zebe, dobro sem«. » Me ne zanima, obleči se pa konec«. Nasmehnila sem se, saj je bila mama pri vztrajanju lahko zelo trmasta. Ko sem dajala roke v rokave plašča sem skozi okno ujela tisočere zvezd, ki so utripale nočno svetlobo. Zvezde sem občudovala, saj je vsaka posebej svetila z drugačnim sijem. Tako kot zvezde niso enake, tudi ljudje nismo. Vsaka posebej govori svojo zgodbo. Upala je, da se bo njihova zgodba končala srečno. 
LORD WYCLIFFE
Nikakor pa mu ni bilo jasno, zakaj za vraga je spet pobegnila. To mu bo morala vsekakor razložiti, ko jo najde in pripelje varno domov, v svoj objem. Ni hotel niti pomisliti, da je ne bi poiskal. Kajti njeno mesto je tukaj, ob njem. Čez natanko 5 min je na osedlanem Titanu dirjal proti njihovem domovanju. Čim je bil na dvorišču, je skočil s konja in stekel k vratom. Po njih je pobutal s pestjo, s takšno močjo, da so skoraj padla s tečajev. Oglasila se je tišina, ki se ni končala. Najbrž je res ni tukaj. Iskanje je nadaljeval na svojem domu. Če se pravilno spomni, mu je Bald rekel, da je tam namestila svojo družino za par dni. Ko je slišal za to, je bil malo nejevoljen, da ga ni prej vprašala, ampak zdaj ko ve kdo je, bi z veseljem pustil, da povabi kogarkoli. Ona nikoli ne bi zapustila družine. Sigurno je odšla k njemu domov, saj jih je zadnje dni že preveč pogrešala. Na srečo je bil spreten v zapeljevanju, tako da ni preveč mislila na njih. Nasmehnil se je sam sebi, kako je užival v postelji z njo, Njegovi prsti so se spominjali nežnega dotika kože. Kako je bila bojevita prvo jutro….kako jo je na njeno veliko presenečenje vrgel na posteljo. Ob tem spominu se je zarežal.