33.del

50 7 0
                                    

LORD WYCLIFFE
V sobi jo zaradi umazanih stvari, slečem do negližeja, ko me premamijo njene obline, ki so povsem na pravih mestih in prečudovita gladka koža smetanove barve. Da bi jo obvaroval pred mojim nenadnim poželenjem, jo pokrijem z odejo, potem ji z mokro krpo natančno umijem obraz, ki je bil ves umazan od pepela ali nekaj takega. Z odsotnim pogledom si ogledujem obraz....ko me prešine: čakaj malo, saj ta gospodična je Anabella?! Še enkrat si jo ogledam..... Nobenega dvoma ni, saj postava tako zelo podobna njeni kot jo ma le ona, tiste čudovite rjave oči in seveda njen glas mi je bil znan. Prekleto, kakšen butec sem bil, da nisem takoj povezal dve »različni«, a sta bili v resnici ena oseba. Čez par trenutkov že zaslišim prihod zdravnika, ki pa ni bil ravno zrele starosri, nasprotno izžareval je energijo » Dober jutro gospod Wycliffe! Kaj pa imamo tukaj?«. Pomignem z glavo proti njej » Kot boste najbrž sami videli, si je gospodična poškodovala glavo«. » Kakršnakoli informacija mi prav pride, zdaj bi pa vas prosil, da bi mi dali par minut zasebnosti z gospodično, da jo bom lahko pregledal«. Nenadoma me preplavi posesivnost, nočem da je ona v družbi kateregakoli moškega, pa čeprav zdravnika. » Samo pregledal jo bom gospod« kot bi mi bral misli. Takoj se odstranim, da ne bo slučajno še slabše in se napotim v jedilnico, kjer si dolgčas kozarcem viskija. Čez približno 20 minut se mi doktor pridruži v jedilnici » Gospodična je zdrava kot dren, le malo je potolčena in rano na glavi sem oskrbel, tako da ne bi smelo biti nič hudega z njo«. V zahvalo mu dam plačilo. Od tistega trenutka do poznega večera sem bil kot mrtvilo, saj sem ves čas gledal le gospodično, ki je zgledala nezavestna tako drobna in nemočna v postelji. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi postelja gostila žensko brez mene ali pa da bi dama ostala v njej še, dokler se je nisem naveličal. Mene je pa neznana sila vlekla k njej, tako da sem se moral prav ves čas držati nazaj. V življenje me je nato zbudil zvok, ki je bil močno podoben stoku, ženskemu stoku. Hitro sem se premaknil bližje k njej. Nekaj je momljala, nato je pa čedalje bolj razločno govorila »Zakaj tako boolii!«. Zaskrbelo me je, saj je zdravnik rekel, da je zdrava kot riba, kaj jo zdaj boli?« Kaj te boli?«. Zdrznila se je in počasi odprla oči » Kaj? O ne, spet vi«. Čeprav me je z rokami odrivala stran, sem odgrnil odeje ter pretipal čelo in gledal kje bi lahko bil vzrok bolečin » Kje te boli? Kaj pomga proti temu?«. Anabella se je držala za trebuh in se malo premetavala sem ter tja, očitno jo je bolel trebuh. » Aaa, rabim nekaj zelo toplega....»Šel sem do vrat iskat, ko sem se spomnil pametne ideje....

Prva ljubezenWhere stories live. Discover now