Prva ljubezen

20 del

Ko sem bila prvo leto debitantka, sem spoznala Lucy, ki se je skrivala za zidom sramežljivosti ali zdaj uradno grofica Lacey, in Amelia žena lorda Graystona, ki je pritegnila nase s svojo dobrovoljnostjo. Pred kratkim sem dobila njuni pismi, v kateri mi opišeta njuno novo življenje, ki kot sem prebrala ni dolgočasno, saj ena opremlja grad, kije bil močno potreben Lucyine čudežne roke, ki je iz grdega naredila lepo, neudobno v udobno, hladno v domače....Amelia pa pričakuje dojenčka in želi da sem otrokova botra. Na koncu pisma sta napisali še, da me vabita na svojo posest ter da srčno upata, da bom prišla kaj na obisk. Želim si ju obiskati, saj se že dolgo časa nismo videle, ampak ne zdaj. Ko se očedim do konca, se odpravim k sestri. Odprem vrata in stopim na hodnik, ki je začuda prazen, saj zmeraj videvam hiteti mimo veliko služabnikov, vendar jih kmalu zagledam v naslednji sobani, saj so bila dvokrilna vrata iz težkega lesa široko odprta. Iz radovednosti komaj stopim skozi vrata, ko me že ustavijo » Gospodična ne smete noter!«. » Gospodar nikomur ne dovoli vstopiti noter, razen nam, ki nam je zaupal to nalogo«. » Nalogo?«. » Zahteval je, da moramo glavno spalnico, torej gospodarjevo spalnico, pripraviti za njega in bodočo nevesto«. Pri srcu me kar malo zbode ko slišim to. » Kdo pa je ta nevesta?«. » Samo vam povem, ker ste tako fajn gospodična.....Slišali smo, da jo še išče in da jo bo pripeljal sem«. » Aha, zato torej.....nekaj me zanima.... če je to gospodarjeva spalnica, kaj je moja soba....soba za goste?«. »Narobe mislite, hehe....Celo nadstropje je gospodarjevo in vaša soba je povezana z glavno spalnico«. Ooo....potem je moja soba.....soba za ženo, ki čaka, da jo mož pokliče k zakonski dolžnosti... To pa je malo nerodno, ampak na srečo me ne bo več tukaj, ko se bo on vrnil. »Aha....no jaz se bom kar odpravila naprej, želim vam prijetno delo!« jim pomaham in oni mi pomahajo nazaj, jaz pa grem po stopnicah navzdol do sestrine sobe. Ko za zabavo potrkam na vrata, jih odprem in iztegnem polovice glave ven skozi vrata » Dobrojutrozaspaanka!«. Z očmi poiščem Angelo, vendar je ni v postelji, zato se ustrašim, da si je kaj naredila in odprem vrata do konca. »BUUUU!« skoči izza vrat Angela, ki je še zmeraj oblečena v spalno srajčko, zraven pa mi kaže osle. Moj Bog, kako sem se prestrašila! Nagajivka mala! V odgovor jo samo mrko gledam » Angela, kaj vendar misliš s tem skakanjem naokoli, saj si še zmeraj poškodovana«. »Ne boli me in hotela sem te malo razvedriti, saj si ves čas tako resna«. A sem res??Nisem vedela.... Angela se stisne k meni in pogleda navzgor »Zdaj pa vidim, da si žalostna, kaj pa je narobe?«. Ker ji nočem razlagati, da me je novica o bodoči nevesti vznemirila, se za silo potrudim narediti nekaj podobnega nasmehu » Zdaj nič več, ker sem s svojo sestro, ki jo imam zelo rada« jo še bolj stisnem k sebi in da bi ji vrnila milo za drago jo začnem žgečkati in to je Angelina šibka točka. »Prav, zmagala si!« se nemočno skuša odtegniti od mene, vendar jo ne spustim, ampak jo posedem na posteljo. Nato se postavim pred njo » Veš imam idejo, samo ne vem če bi ti bila všeč«. » Povej!«. » Prav................Imam idejo in namreč to, da bi v tem času ko sva tukaj, poskušali narediti vrt lepši«. »Super ideja! Samo se mi zdi, da je vrt prevelik za naju in bi potrebovali pomoč...«.