Prva ljubezen

21 del

Angela se stisne k meni in pogleda navzgor »Zdaj pa vidim, da si žalostna, kaj pa je narobe?«. Ker ji nočem razlagati, da me je novica o bodoči nevesti vznemirila, se za silo potrudim narediti nekaj podobnega nasmehu » Zdaj nič več, ker sem s svojo sestro, ki jo imam zelo rada« jo še bolj stisnem k sebi in da bi ji vrnila milo za drago jo začnem žgečkati in to je Angelina šibka točka. »Prav, zmagala si!« se nemočno skuša odtegniti od mene, vendar jo ne spustim, ampak jo posedem na posteljo. Nato se postavim pred njo » Veš imam idejo, samo ne vem če bi ti bila všeč«. » Povej!«. » Prav................Imam idejo in namreč to, da bi v tem času ko sva tukaj, poskušali narediti vrt lepši«. »Super ideja! Samo se mi zdi, da je vrt prevelik za naju in bi potrebovali pomoč...«. »Mhm....imaš prav...........Ja, zakaj se nisem tega že prej spomnila! Povabiva sem mamo, sestro in brata, kaj meniš?«korakam naprej in nazaj po sobi. »Dajva!«. Po tem pogovoru jo odnesem v zajtrkovalnico, medtem ko je ona jedla zajtrk in jo je pazil služabnik, sem se spustila v vežo, da bi vzela ogrinjalo, če me bo na poti domov zeblo. Ko hočem odpreti omaro v kateri so ogrinjala, za sabo zaslišim korake. » Kam pa želite iti Anabella?« odpre omaro in z navajeno kretnjo počaka, da se obrnem in da mi bo elegantno ogrnil plašč. » Grem do moje matere«. » No, potem vam bom poklical kočijo«. » Saj ni daleč, veste«skušam ugovarjati. » Ne boste me prepričali, vseeno boste šli s kočijo« se ne da James in stopi skozi glavna vrata ter zažvižga. Že čez nekaj trenutkov zaslišim glasen konjski topot. » Izvolite, čaka vas kočija«. Torej pustim, da me vodi do kočije, ki pa je bila čisto drugačna od tiste , ki sem jo videla prvič. Kočija je bila črne barve, še večja in čeprav so bile trenutno zelo popularne kočije z veliko okraski, je bila ta bolj mogočna z enim okraskom. Kot lord...Hitro stresem z glavo, da si misel izbijem iz glave. » Je kaj narobe s kočijo?« vpraša James. » Prav nič,samo kako to da ne bom šla z drugo kočijo?«. Nato mi poda roko, da bom lažje vstopila v kočijo. Ko se namestim, glavni strežaj z roko na vratih odgovori »Običajno to kočijo uporablja lord in ker ga ni, je dal v uporabo vam, ko jo boste potrebovali.....Vam je udobno?«. » Ja James, hvala za skrb«. Nsto se spomnim, da sem mu pozabila omeniti naslov, kjer živi moja družina, vendar prepozno, ker že zapre vrata in spet zažvižga kočijažu za odhod. Kmalu skozi okno zagledam premikanje okolice. Medtem si ogledujem notranjost kočije, ki kaže znak bogastva, saj je imela na oknih težke žametne zavese, ki so potnike varovale pred morebitnim prepihom, sedeži so bili veliki in ravno prav oblazinjeni, podvozje je bilo dobro naoljeno, saj skorajda nisem čutila premikanja kočije. Ko prispemo, mi vrata odpre kočijaž »Gospodična, prispeli smo«. S pomočjo njegove roke izstopim iz kočije in se odpravim do naših vhodnih vrat, vendar se vrata odprejo tisti hip, ko dam roko na kljuko. »Dragica, prišla si!« me objamejo vsi po vrsti. »Tudi jaz sem vas pogrešala hah«. »Prišla sem, da bi vam povedala, da naju lahko pridete obiskat«. »Pojdimo!« sta brata za to. » Počakajte malo, kaj pa ON?« mamin nasmejani obraz zamenja sumničavi. » Mamaa, lorda ne bo 2 tedna«. »Uhh potem pa kar, saj komaj čakam da vidim Angelo«.